Rusija zaustavila projekt Južni tok
Rusija je prekinila svoj več milijard evrov vreden projekt izgradnje plinovoda Južni tok. “To je to. Projekt je zaključen,” je danes povedal prvi mož ruskega energetskega giganta Gazprom Aleksej Miller med obiskom Ankare in za krivca določil držo EU, ki da je blokirala projekt.
Rusija je prekinila svoj več milijard evrov vreden projekt izgradnje plinovoda Južni tok.
ANKARA
> S plinovodom bi ruski plin preko Črnega morja dosegel južno Evropo.
Aleksej Miller se v Ankari mudi skupaj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki se je srečal s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom in se z njim pogovarjal o ruski dobavi plina.
Priložnost je Putin izkoristil za kritiko EU in njene drže do Južnega toka. Ruski predsednik je zatrdil, da je nadaljevanje projekta Južni tok nesmiselno, potem ko je Bolgarija blokirala gradnjo plinovoda na svojem ozemlju.
“Upoštevaje dejstvo, da doslej še nismo dobili dovoljenja od Bolgarije, menimo, da v trenutnih razmerah Rusija ne more nadaljevati z realizacijo tega projekta,” je povedal Putin.
“A ne razumete, da je za nas nesmiselno, da vložimo več sto milijonov dolarjev v plinovod, ki bi ga speljali čez Črno morje, nato pa se zaustavili pri obali Bolgarije,” je povedal Putin.
Ob tem je kritiziral Evropsko komisijo, ki da je spodbudila Bolgarijo k blokadi projekta. “Menimo, da stališče Evropske komisije ni konstruktivno. Namesto da bi pomagala projektu, Evropska komisija postavlja ovire,” je pripomnil in dodal, da če si EU ne želi izgradnje plinovoda, ga tudi ne bo.
Putin je ob tem zatrdil, da se zaradi blokade EU Rusija ozira za drugimi trgi. Razkril je, da bo Rusija povečala dobavo plina Turčiji za tri milijarde kubičnih metrov, cena plina za Ankaro pa bo od januarja nižja za šest odstotkov.
Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji bi se po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov.
Projekt je po oceni, ki je stara že nekaj let, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla približno milijardo evrov.
Preko Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je nemirna Ukrajina, naj bi bilo lahko v Evropo dobavljenih 63 milijard kubičnih metrov plina letno.
STA