Rim je obudil idejo o terminalu

Plinski terminal, ki ga španski Gas Natural načrtuje v Žavljah, v Italiji ni pokopan projekt, kot se je zdelo zadnji dve leti. Nasprotno; komisija za presojo vplivov na okolje italijanskega okoljskega ministrstva mu je pred dnevi znova izdala pozivno mnenje. V Trstu so ogorčeni, saj se je to zgodilo na skrivaj. Nekateri sumijo, da je oblast v Rimu popustila pred grožnjo Gas Naturala, da bo proti Italiji vložil večmilijonsko tožbo.

TRST > Na slovenskem okoljskem ministrstvu o odmrznitvi italijanskega projekta niso bili uradno obveščeni. “O tem, če in kako bodo ukrepali, pa bo odločala vlada,” so povedali na našem ministrstvu za okolje.

Uplinjevalnik nenadoma ne ogroža pristanišča

Španci so s projektom plinskega terminala v Žavljah začeli že pred skoraj desetimi leti. Italija je to podpirala in projekt je leta 2009 že dobil zeleno luč okoljskega ministrstva.

A sčasoma se je nasprotovanje projektu na Tržaškem krepilo: najprej med okoljevarstveniki, potem pa še v občinah, pokrajini in na koncu tudi v vrhu dežele Furlanije-Julijske krajine. Projektu je nasprotovala tudi Slovenija, ki si je morala izboriti že to, da jo je Italija sploh vključila v postopke čezmejne presoje vplivov na okolje.

Slovenija, tri slovenske obalne občine in nekaj občin na italijanski strani meje so zoper prvotno okoljsko dovoljenje tudi vložili tožbo na italijansko upravno sodišče.

Glavni pomisleki nasprotnikov terminala ostajajo: Gas Natural je predložil pomanjkljivo in celo ponarejeno dokumentacijo za gradnjo uplinjevalnika, ki bi ga postavili na območje, na katerem je že obilica nevarne industrije, odpadna voda bi škodovala morskem življu v zalivu, plinski tankerji pa bi ovirali plovbo drugih ladij v pristanišče, saj za plinske tankerje veljajo strožje varnostne zahteve.

Glavne argumente, ki so pred dvema letoma pretehtali pri odločitvi, da je Italija pod okoljskim ministrom Corradom Clinijem projekt z okoljskim dovoljenjem vred vendarle zamrznila, pa je na mizo prinesla tržaška pristaniška oblast. Vodstvo pristanišča je prepričalo z argumenti, da plinski terminal hromi načrte tržaškega pristanišča za širitev, saj nameravajo v Žavljah krepiti druge tovore, predvsem pa da bi uplinjevalnik oviral naftni terminal Siot, ki z derivati oskrbuje Nemčijo, Avstrijo in Češko in ki je v zadnjih letih podvojil število naftnih tankerjev.

“Takrat je bilo sporočilo ministrstva jasno. Projekt se lahko odmrzne, če pristaniška uprava ugotovi, da terminal ne ovira pristanišča, ali pa če Gas Natural predlaga alternativno lokacijo. Nič od tega se ni zgodilo. Zato preseneča, da so zdaj potihem projektu spet dali soglasje in to prav z argumentom, da plinski terminal ne ovira razvoja pristanišča,” pravi tržaški odvetnik Peter Močnik, ki je zastopal Slovenijo in občine v tožbi proti prvemu soglasju.

Se Italija boji odškodninske tožbe?

Pomenljivo je, da je novo soglasje iz Rima prišlo tik pred obravnavo pritožbe, ki jo je Gas Natural na upravno sodišče vložil zaradi zamrznitve postopka in bi moral biti na sodišču 11. marca. Zdaj ko je tu novo soglasje, ta postopek odpade. “Novo soglasje so izpeljali naskrivaj. Domnevamo lahko, da se za tem soglasjem skriva še dodatna grožnja Gas Naturala, da bo vložil večmilijonsko odškodninsko tožbo proti italijanskim oblastem,” ocenjuje Močnik. Španci so namreč v desetih letih v plinske načrte v Žavljah vložili več milijonov evrov in so za projekt na veliko lobirali tudi v Bruslju.

KATJA GLEŠČIČ

---