Renzi kot predsednika Italije menda vidi Prodija

Italijanski premier Matteo Renzi se je predsedniku države Giorgiu Napolitanu zahvalil za delo, ki ga je kot predsednik države opravljal skoraj devet let. Napolitano je v sredo zvečer v svoji tradicionalni novoletni poslanci napovedal, da bo zaradi starosti odstopil. Datuma ni sporočil, naj bi se pa to zgodilo kmalu.

RIM > “Napolitano je devet let služil z občutkom odgovornosti. Lahko mu rečemo samo hvala,” je še dejal Matteo Renzi, ki se je s predsednikom države po njegovi novoletni poslanci pogovarjal po telefonu. Napolitanu se je za njegovo predsednikovanje zahvalil tudi predsednik senata Piero Grasso.

V Italiji so se že pojavile govorice, da naj bi Giorgio Napolitano odstopil 13. januarja. Na ta dan bo Renzi v Evropskem parlamentu predstavil bilanco italijanskega polletnega predsedovanja EU, ki se je končalo ob začetku novega leta.

Napolitano je rojakom sporočil, da bo zaradi starosti in utrujenosti v kratkem odstopil s položaja predsednika države, kar mu omogoča italijanska ustava. Kot je dodal, gre za osebno odločitev, na katero ne moreta vplivati ne parlament ne vlada v Rimu. Ugotovil je namreč, da ga z leti povezane težave vse bolj ovirajo pri opravljanju predsedniške funkcije.

Prodi, Draghi, Padoano

Po poročanju nekaterih medijev naj bi Renzi za novega predsednika predlagal Romana Prodija, nekdanjega predsednika Evropske komisije in dvakratnega bivšega premierja Italije.

Kot možna kandidata za predsednika sta se v minulih dneh omenjala še nekdanji premier Giuliano Amato in finančni minister Pier Carlo Padoano, vedno znova pa je predmet tovrstnih ugibanj tudi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. A da bi se Draghi odrekel službi v Frankfurtu, naj bi bilo le malo verjetno.

Očitno v svojem zadnjem nagovoru je Napolitano Italijo pozval k reformam. Kot je opozoril, je treba okrepiti boj proti brezposelnosti, še posebej med mladimi. Od parlamenta je terjal sprejetje političnih reform, ki bodo spremenile sedanji sistem, v katerem obstoj dveh enakovrednih domov parlamenta ovira zakonodajno delo. Italija mora odgovoriti na krizo in “vsak Italijan mora prevzeti svoj del odgovornosti”, je poudaril.

Renzijevi vladi je namenil pohvalo za delo, opravljeno v polletnem predsedovanju EU, ki se je končalo 31. decembra lani. Kot je ocenil, je namreč izkoristila možnost, ki jo ponuja predsedovanje uniji, da terja spremembe v politiki EU. Obenem je posvaril pred “nevarnimi in arbitrarnimi pozivi” k izstopu iz območja z evrom in vrnitvi k nacionalnim valutam.

Prvi bivši komunist na čelu Italije se je želel umakniti že lani, a je spričo kaosa ob predsedniških volitvah, ko sprtim strankam po več krogih ni uspelo najti kandidata, aprila 2013 pristal, da ga je parlament potrdil za še en mandat.

Italijanskega predsednika volijo predstavniki obeh domov parlamenta in 20 italijanskih dežel

Sosedi se bojijo, da bo ponovna nezmožnost dogovora glede njegovega naslednika državo pahnila v novo negotovost, medtem ko se spopada z najhujšo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni. Najmanj, kar Italija ob tem potrebuje, je zastoj zaradi volitev predsednika države.

Vprašanje je tudi, ali bo novi predsednik mednarodno spoštovanemu Napolitanu segel vsaj do kolen. Napolitanu, nekdaj pristojnemu za zunanjo politiko v komunistični stranki, gre zahvala, da Italija v zadnjih letih ni popolnoma strmoglavila. Zadnji premierji so lahko stolčke zasedli le zato, ker je predsednik uspešno posredoval med podivjanimi strankami.

Italijanskega predsednika volijo predstavniki obeh domov parlamenta in 20 italijanskih dežel, skupno 1007 predstavnikov. V prvih treh krogih glasovanja je za izvolitev potrebna dvotretjinska večina oziroma 672 glasov, v vseh nadaljnjih krogih pa zadošča že absolutna večina 504 glasov.

STA

---