Pusićeva: Incidenti ne morejo vplivati na odločitev arbitrov

Incidenti v Piranskem zalivu v nobenem primeru ne morejo vplivati na postopek arbitražnega sodišča, ki se ukvarja z določitvijo meje med državama na tem območju, je danes v Zagrebu dejala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Ocenila je tudi, da se ni nič spremenilo niti po najnovejši odločitvi hrvaškega sodišča v primeru slovenskih bank.

ZAGREB > Ministrica Pusićeva je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu povedala, da je hrvaška policija letos zabeležila 16 primerov, "ko so slovenski ribiči poskušali nezakonito loviti ribe v hrvaškem delu Piranskega zaliva".

Izpostavila je, da Hrvaška lani ni zabeležila nobenega podobnega primera ter da letošnji incidenti ne pomenijo nobene spremembe v obnašanju hrvaške policije v primerjavi s podobnimi primeri v prejšnjih letih.

Hrvaški policisti so 9-krat opozorili slovenske ribiče, da se nahajajo v hrvaškem delu Piranskega zaliva

V devetih letošnjih primerih so hrvaški policisti opozorili slovenske ribiče, da se nahajajo v hrvaškem delu Piranskega zaliva. V sedmih primerih pa tega niso storili, ker so slovenski ribiči zapustili sporno območje, preden jih je hrvaška policija lahko opozorila, je dodala Pusićeva.

Izpostavila je, da incidenti nikakor ne morejo vplivati na izvajanje arbitražnega sporazuma.

"Prvič zaradi tega, ker je postopek arbitraže zaključen in drugič zaradi tega, ker je za arbitražno sodišče relevantno samo stanje iz (25. junija) 1991 in ne kasneje. To je v skladu z arbitražnim sporazumom, ki je bil ratificiran v parlamentih obeh držav in potrjen na slovenskem referendumu," je izjavila.

Dodala je, da je Slovenija z diplomatsko noto slovenski veleposlanici v Ljubljani Vesni Terzić odgovorila na hrvaško noto, ki je bila povezana s prestopi slovenskih ribičev čez mejo na morju.

Ali bo tudi Hrvaška o dogodkih v Piranskem zalivu obvestila arbitražno sodišče?

Na vprašanje, ali bo tudi Hrvaška o dogodkih v Piranskem zalivu obvestila arbitražno sodišče, kot je po diplomatskih virih napovedala Slovenija, je hrvaška zunanja ministrica odgovorila, da ima arbitražno sodišče kot resna institucija zelo jasna pravila, ki izključujejo možnost, da "kdor koli počne karkoli, ko mu kaj pade na pamet".

"Prepričana sem, da slovenska stran ni mislila, da bo incidente dejansko prijavila arbitražnemu sodišču. Mislim, da gre za nekakšen nesporazum, ko se je povedalo, da se bo nekaj prijavilo arbitražnemu sodišču," je še povedala.

Ob tem je zavrnila neuradne trditve hrvaških medijev, da bi se tudi Zagreb z enakim motivom, kot ga napoveduje Ljubljana, obrnil na arbitražno sodišče.

Ocenila je, da gre morda za nekakšna politična sporočila ali pozicioniranje, ki na arbitražo dejansko nimajo nobenega vpliva.

Arbitražni postopek je končan in v letu 2015 pričakujemo razsodbo, ki bo zavezujoča za obe strani in bo potem celotna zadeva zaključena, je poudarila.

Ko gre za odločitev zagrebškega občinskega sodišča, ki je na podlagi memoranduma iz Mokric prekinilo enega od postopkov, ki ga je Privredna banka Zagreb (PBZ) sprožila proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, je Pusićeva povedala, da tudi to še ni pravnomočna razsodba. Vse dosedanje razsodbe so bile različne in so prvostopenjske, vlada se ne bo vpletala v odločitve sodišča, je pojasnila. "Z omenjeno razsodbo se ni nič spremenilo, tako kot se ni spremenilo s prejšnjimi odločitvami hrvaških sodišč," je izjavila. Po njenih besedah se je spremenilo edino to, da je Mednarodno sodišče za človekove pravice v Strasbourgu odločilo v prid posameznih varčevalcev LB, kar po njeni oceni posredno vpliva tudi na hrvaško-slovenski spor o prenesenih deviznih vlogah.

Hrvaška ministrica je še spomnila, da je znano tudi mnenje baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS), ko gre za določbe iz memoranduma iz Mokric o urejanju spora v okviru nasledstva. Kot je dejala, je banka sporočila, da ni pristojna za reševanje vprašanja prenesenih vlog hrvaških varčevalcev LB, temveč da lahko hrvaškim in slovenskim predstavnikom v nadaljevanju pogajanj zagotovijo le prostor za srečanje.

V Zagrebu in Ljubljani so pismo iz Basla razumeli popolnoma različno. Medtem ko hrvaška stran trdi, da se je BIS razglasil za nepristojnega v sporu med državama, je Slovenija ocenila, da so v banki dopustili možnost, da bi vendarle posredovali v pogajanjih in nadaljevali pogajanja v okviru pogovorov o nasledstvu.

STA

---