Proti ruski propagandi s panevropskim TV-kanalom v ruščini?

Nekdanja sovjetska republika Latvija s četrtino ruskega prebivalstva ob prevzemu predsedovanja EU poudarja pereč problem ruske propagande. Vse članice EU se zavedajo, da je nekaj treba ukreniti. A na vprašanja kdo, kaj, kako in s čim, za zdaj ni odgovorov. Ena od možnosti, o kateri se razpravlja, je panevropski televizijski kanal v ruščini.

RIGA > Državljan Latvije ima televizijski sprejemnik v povprečju vklopljen po štiri ure na dan. Kanali, ki jih sponzorira Rusija, so na voljo po simbolični ceni, z zabavnim in pestrim programom, tudi bogatim naborom filmov. Z nizko ceno in bogato vsebino, ki jo ponuja velika Rusija, mala Latvija težko tekmuje.

Ruska propaganda “prava mojstrovina”

Problem so informativni vložki. Ruska propaganda je “res prava mojstrovina”, pravijo viri pri latvijskem predsedstvu. Avtorji ruskega informativnega programa na primer zgodbo zgradijo na Eurostatovi statistiki, številke so prave, a postavljene v “ruski” kontekst, so ponazorili.

Del ruske propagande je po navedbah virov tudi ustvarjanje podobe trenj med latvijsko večino in močno rusko manjšino v Latviji s ciljem destabilizacije države.

Ta trenja v latvijski vladi odločno zavračajo. Razmere v Latviji so mirne in zelo stabilne, nobenega protilatvijskega čustva nisem zaznala med ruskimi prebivalci, je poudarila premierka Laimdota Straujuma v pogovoru z novinarji iz Bruslja na obisku v Rigi minuli teden.

To je podkrepila z javnomnenjsko raziskavo med rusko govorečimi prebivalci, ki je po njenih besedah pokazala, da ti navajajo enake skrbi kot Latvijci - gospodarske in socialne razmere, na primer zdravstveno oskrbo, medtem ko sta državljanstvo in jezik šele na desetem mestu.

Nedržavljanstvo je po navedbah virov na sploh vse manjši problem. 99 odstotkov otrok, ki se rodijo v Latviji, ima latvijsko državljanstvo. Medtem ko je bilo pred desetimi leti nedržavljanov 30 odstotkov ljudi v Latviji, jih je bilo lani le še 13 odstotkov.

Nedržavljani so po latvijski zakonodaji državljani nekdanji Sovjetske zveze, ki niso državljani Latvije, a imajo pravico do potnega lista in nekatere druge posebne pravice, ne morejo pa voliti ali biti zaposleni v javni upravi. Približno dve tretjini je etničnih Rusov. Za pridobitev državljanstva je treba opraviti izpit iz latvijske zgodovine, ustave in jezika.

61 odstotkov prebivalcev Latvije se opredeli za Latvijce, 26 odstotkov za Ruse

Po uradni statistiki se 61 odstotkov prebivalcev Latvije opredeli za Latvijce, 26 odstotkov za Ruse, štirje odstotki za Beloruse, po dva odstotka za Ukrajince in Poljake, odstotek za Litovce, preostalih pet odstotkov pa za druge narodnosti.

Latvijska premierka pravi, da lahko v Latviji vsakdo gleda tiste televizijske programe, ki jih želi, in da tudi sama kdaj preklopi na ruski kanal. Poudarja tudi, da je latvijska vlada namenila dodaten denar za obogatitev ruskih vsebin na latvijski televiziji.

Ideja: skupni evropski kanal v ruščini

A ruska propaganda je za Latvijce boleč trn v peti. Ideja o skupnem evropskem kanalu v ruščini v baltskih državah kroži že približno dve leti, nekajkrat so o tem že razpravljali tudi zunanji ministri EU.

Vse članice unije se zavedajo problema ruske propagande. Vse se tudi zavedajo, da je nekaj treba ukreniti. Kdo, kaj, kako in s čim pa so za zdaj vprašanja brez odgovorov. Skupen kanal v ruščini je ena od možnosti, pojasnjujejo latvijski viri.

Vzpostavitev takega kanala je občutljiva stvar. Latvijci se z vsemi močmi upirajo izrazu “protipropaganda”. “Ne govorimo o protipropagandi, govorimo o diverzifikaciji,” so pojasnili viri. Govorijo tudi o učinkoviti komunikacijski strategiji za rusko skupnost v EU. In da naj bi podrobne predloge pripravili neodvisni strokovnjaki.

Latvijci nameravajo to vprašanje postaviti na prihodnjih zasedanjih ministrov EU. Stremijo h kakovostnemu splošnemu programu v ruščini, ki bi bil naložba v evropske vrednote in učinkovito orožje v medijski vojni z Rusijo.

Z odpravo vizumov v EU bi se sami ljudje prepričali, kako je v uniji

Na problem ruske propagande opozarjajo tudi v drugih nekdanjih sovjetskih republikah.

Direktor združenja za zunanjo politiko v Moldaviji Victor Chirila meni, da je panevropski kanal v ruščini dobra ideja in da bi moral imeti sedež v Kijevu. Poudarja, da je treba izobraziti rusko manjšino v nekdanjih sovjetskih republikah, ki je popolnoma pod nadzorom Kremlja in ruskih obveščevalnih služb, ter ustvariti novo elito ruske manjšine.

Svetovalec gruzijskega predsednika Tengiz Pkhaladze pa je opozoril, da je prav zaradi kremeljske propagande za Gruzijo tako zelo pomembna odprava vizumov za vstop v EU, saj bi ljudem omogočila, da se na lastne oči prepričajo, kako je v uniji, kamor želi njihova država.

STA

---