Proga za skok z morja na pršut

Z vlakom iz Kopra v Trst, pa naprej do Ronk in Gorice v Novo Gorico, od tam pa do Sežane, Divače ter znova spust do Kopra. Po Kopru pa s tramvajem. Na papirju je vse pripravljeno za takšno krožno potniško železnico. Od projekta do resnične gradnje obroča med morjem in Krasom pa je še daleč.

TRST > S projektom čezmejnega železniškega obroča se je zadnja leta v okviru evropskega projekta Adria A, kako izboljšati dostopnost jadranskega zaledja, ukvarjalo 27 partnerjev iz Italije in Slovenije. Projektiranje, ki je stalo 2,8 milijona evrov, je sofinancirala EU. Zaključke projekta, ki se izteče 31. oktobra, so pred dnevi predstavili v Trstu.

Večji del obroča bi potekal po obstoječih progah, nekatere so še iz časov Avstro-Ogrske, ki bi jih bilo treba obnoviti in prilagoditi sodobnim vlakom. Za sklenjen obroč manjkata odseka Koper-Trst in Gorica-Nova Gorica. O tem, koliko pa bi stala obnova odsekov oziroma gradnja krožne proge, v okviru projekta Adria A niso govorili.

Rok Cunder, ki je pripravil projekt proge od italijanske meje do Kopra, pravi, da ta predvideva postaji Škofije in Srmin, v Škocjanskem zatoku pa se zlije s sedanjo progo do koprske železniške postaje. “Naš projekt na koncu predvideva še gradnjo tramvajskega omrežja po Kopru,” je povedal.

Svetovalec za promet in regionalno planiranje Franco Migliorini iz Benetk je poudaril, da bi takšna proga koristila prebivalcem, predvsem pa turizmu. “To je turistično zelo zanimivo območje, a dostopnost ni dobra. Srednja Evropa si želi na topel Jadran, ne pa na hladni Baltik. Tu imamo vino, pršut, čudovito pokrajino, samo povezati jo je treba,” pravi.

Župan Občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk, ki se je udeležil predstavitve, pravi, da bi načrtom občine za razvoj območja nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba, takšna železniška proga gotovo koristila. Tudi njega pa zanima podatek, koliko bi stala obnova obstoječe proge in gradnja manjkajočih odsekov. “Glavni problem na naši strani bo verjetno elektrifikacija proge Nova Gorica-Sežana,” meni.

Medtem ko slovenska stran govori izključno o potniški progi v okviru projekta Adria A, pa na italijanski strani že vidijo v prihodnje tudi priložnosti za tovorni promet, predvsem med pristaniščem Trst in Koper. “Morda bomo v prihodnosti počasi šli v smer skupnega pristaniškega sistema severnega Jadrana,” razmišlja tržaški župan Roberto Cosolini.

KATJA GLEŠČIČ

---