Predsednica kritizirala Milanovićevo vlado zaradi arbitražnega sporazuma

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v pogovoru za današnji Jutarnji list kritizirala hrvaškega premierja Zorana Milanovića, ker ni uredil spora s Slovenijo glede arbitražnega sporazuma. Hrvaški diplomaciji je očitala, da se bolj ukvarja s kandidaturami za generalnega sekretarja ZN kot z arbitražnim postopkom.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je kritična do 
hrvaškega premierja Zorana Milanovića, ker ni uredil spora s 
Slovenijo glede arbitražnega sporazuma.  Foto: Francois Lenoir
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je kritična do hrvaškega premierja Zorana Milanovića, ker ni uredil spora s Slovenijo glede arbitražnega sporazuma.  Foto: Francois Lenoir

ZAGREB > Predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović je bil prejšnji teden kritičen zaradi srečanja predsednice z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, za katerega je dejal, da je ena najbolj nezaželenih oseb v Evropi. Poudaril je, da so njegova družba nemška kanclerka Angela Merkel, avstrijski kancler Werner Faymann ter slovenski premier Miro Cerar, ne glede na nesporazume med Hrvaško in Slovenijo.

Na prošnjo, naj komentira izjavo Milanovića, je Kolinda Grabar-Kitarović odgovorila, da zanjo ne obstajajo delitve “mi ali oni”, ne v zunanji ne v notranji politiki. Dodala je, da Merklova, Faymann in Cerar prav tako komunicirajo z Orbanom, ki je za Milanovića “slaba družba”.

“Navsezadnje, če je v tej družbi, bilo bi dobro, da uredi tudi nekatera vprašanja, kot je arbitraža s Slovenijo, ker - ne pozabite - ta postopek še ni končan,” je izjavila.

“Hrvaška zunanja politika v službi promoviranja osebnih interesov”

Zanikala je ocene, da ima Hrvaška dve zunanji politiki, ker naj bi eno izvajala predsednica, drugo pa vlada. Ocenila je, da hrvaška zunanja politika ni jasna.

“Naša zunanja politika ni ambiciozna, zaprla se je v lastno dvorišče. Naša zunanja politika je v zadnjem letu dni v službi politike promoviranja osebnih interesov ali ideoloških prepričanj. Izgubila je razpoznavnost državne politike, ki temelji na vrednotah zaščite lastnih interesov in zavezništva,” je opozorila.

Za Grabar-Kitarovićevo morajo biti v ospredju hrvaške zunanje politike EU in Nato ter krepitev hrvaške vloge v mednarodnih krogih.

Namesto arbitražnega postopka v ospredju izbira generalnega sekretarja ali sekretarke ZN

Dodala je, da se je hrvaška diplomacija v zadnjih mesecih namesto na arbitražni postopek s Slovenijo osredotočila na sopredsedovanje skupini za spremembo pravil za izbiro generalnega sekretarja ali sekretarke ZN ter da v zadnjem letu intenzivno lobira za to.

Na vprašanje o stališču do kandidature hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić za vodilni položaj v ZN je dejala, da ne mara komentirati ljudi v javnosti.

“A moram povedati, da je veliko tujih diplomatov izrazilo začudenje, kako gospa, ki kandidira za generalno sekretarko ZN in je ministrica v hrvaški vladi, lahko kritizira predsednico države na način, kot to počne. Torej, čisto na strankarski podlagi,” je odgovorila.

Poudarila je, da se tuji diplomati tudi sprašujejo, kako namerava oseba, ki je tako izključujoča in zavrača dialog z opozicijo na Hrvaškem, postati generalna sekretarka ZN, saj se je na tem položaju treba pogovarjati celo s hudičem, da bi uredili probleme.

Fizične ovire na meji spričo begunske krize

Glede begunske krize je Grabar-Kitarovićeva ocenila, da bo Hrvaška v prihodnosti potrebovala “nekakšno ograjo ali fizično oviro” na meji. “Ni treba tega poimenovati žica. Prosim, ne primerjajte tega s Srebrenico ali s koncentracijskimi taborišči,” je še dejala.

Dodala je, da soglaša z ocenami držav članic Višegrajske skupine, da kvote EU za begunce niso rešitev.

STA


Najbolj brano