Poročilo: Velika Britanija je šla v vojno v Irak, preden so bile izčrpane miroljubne možnosti

Velika Britanija je stopila v vojno v Iraku, preden so bile izčrpane vse miroljubne možnosti za razorožitev te bližnjevzhodne države, je ob objavi z napetostjo pričakovanega poročila o vlogi Otoka v iraški vojni izjavil vodja preiskave, upokojeni diplomat John Chilcot.

LONDON > Kot je dejal John Chilcot, gre za poročilo o “posredovanju, ki je šlo zelo narobe, posledice pa je čutiti še danes”. Čeprav Chilcotova preiskava ni imela mandata soditi o zakonitosti invazije na Irak leta 2003, je upokojeni diplomat danes izpostavil, da je bil proces odločanja glede zakonske podlage za vojno “daleč od zadovoljujočega”, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Po pričakovanjih se bo zaradi poročila nekdanji premier Tony Blair, ki je sprejel odločitev o sodelovanju v iraški vojni, zaradi česar ga številni Britanci še danes prezirajo, soočil z novimi pozivi, da se za svojo odločitev opraviči.

V kratki izjavi po Chilcotovem nastopu je Blair za zdaj dejal le, da je deloval v najboljšem interesu Velike Britanije. “Ne glede nato, ali se ljudje strinjajo z mojo odločitvijo za vojaško akcijo proti Sadamu Huseinu ali ne, sem jo sprejel v dobri veri in v prepričanju, da je v najboljšem interesu države,” je zapisal.

Clichot: Vojaška akcija ni bila zadnja možnost

Chilcot je danes med drugim povedal še, da je Blair leta 2002 takratnemu predsedniku ZDA Georgeu Bushu obljubil, da bo glede Iraka stal ob njem, kar koli se bo zgodilo. Kot je dejal, je Blair 28. julija 2002 Bushu posredoval tovrstno pisno zagotovilo. “Ob tebi bom, kakorkoli,” je takrat zapisal Blair.

“Ugotovili smo, da se je Združeno kraljestvo odločilo sodelovati v invaziji na Irak, preden so bile izčrpane vse možnosti za razorožitev. Vojaška akcija takrat ni bila zadnja možnost,” je ob objavi poročila o preiskavi, ki je trajala kar sedem let, poudaril Chilcot.

Kritiziral je dejstvo, da se je London preveč opiral na informacije obveščevalnih služb, ki niso bile preverjene v zadostni meri. Kot je izpostavil, so bile ocene glede iraškega orožja za množično uničevanje na Otoku “predstavljene z neupravičeno gotovostjo”.

“Kljub izrecnim svarilom so bile posledice invazije podcenjene”

“Marca 2003 Sadam Husein ni predstavljal neposredne grožnje. Strategija blokad bi lahko še nekaj časa trajala,” je povedal Chilcot, pri tem pa poudaril, da je Varnostni svet ZN podpiral nadaljevanje inšpekcij sumljivih iraških objektov in njihovega nadzora.

Chilcot je še poudaril, da so bili načrti tedanje Blairove vlade glede upravljanja zasedbe v Iraku po invaziji na to državo leta 2003 “povsem neustrezni”, navaja britanski BBC. “Kljub izrecnim svarilom so bile posledice invazije podcenjene. Načrti in priprave na Irak po Sadamu Huseinu so bili povsem neustrezni,” je poudaril diplomat.

Pojasnil je, da je vladi spodletelo, ko gre za upoštevanje obsega potrebnih ukrepov za stabilizacijo, upravljanje in obnovo Iraka ter odgovornosti, ki je z odločitvijo za sodelovanje v vojni padla na Veliko Britanijo.

“Prizadevanja Londona niso bila nikoli na ravni izziva,” je dejal Chilcot. Po njegovih besedah je bilo neustrezno tudi vojaško načrtovanje. Blair pa je glede na poročilo precenil svoje zmožnosti vpliva na ameriške odločitve glede Iraka.

Upokojeni diplomat je izrazil upanje, da bodo v prihodnosti vojaške akcije takšnega obsega mogoče le ob bolj skrbni analizi in politični presoji. Poročilo je že predal premierju Davidu Cameronu, dostopno naj bi bilo tudi na spletu.

Med invazijo in sektaškim nasiljem je umrlo več kot 150.000 Iračanov

Preiskavo so sprožili leta 2009, ko so se britanski vojaki umaknili iz Iraka. Cilj je bil ugotoviti posledice invazije na bližnjevzhodno državo, ki se je pod vodstvom ZDA začela leta 2003, in okupacije, ki ji je sledila.

Med invazijo in posledičnim brutalnim sektaškim nasiljem je umrlo več kot 150.000 Iračanov. Življenje je izgubilo tudi 179 britanskih vojakov. Med vojno v Iraku je bilo predvsem na jugu te države nameščenih skupaj 46.000 britanskih vojakov.

Chilcot je danes izrazil upanje, da bo poročilo prineslo vsaj kakšen odgovor njihovim svojcem. Nekateri med njimi so se danes skupaj z več deset drugimi protestniki zbrali pred londonsko dvorano, kjer je Chilcot predstavil poročilo. Protestniki so med drugim vzklikali: Blair je lagal, tisoči so umrli in Vojni zločinec Blair.

Britanski premier David Cameron je po objavi poročila izjavil, da “moramo” vsi poslanci, ki so glasovali za sodelovanje v vojni, sedaj “prevzeti svoj del odgovornosti”. “Ne moremo zavrteti časa nazaj, a lahko zagotovimo, da smo se naučili lekcije, in delujemo na tej podlagi,” je izjavil Cameron.

Poudaril je tudi, da so že vzpostavili nove postopke, ki naj bi zagotovili “pravilno ločitev” med obveščevalnimi podatki in procesom njihovega ocenjevanja.

Corbyn: Vojna v Iraku je bilo dejanje vojaške agresije

Aktualni vodja Blairov laburistov, Jeremy Corbyn je ocenil, da je bila vojna v Iraku dejanje vojaške agresije, sprožene na lažnih predpostavkah, ki je podžgalo in razširilo terorizem po celotni regiji.

Končno poročilo diplomata Chilcota vsebuje 2,6 milijona besed - kar je štirikrat več od Tolstojevega romana Vojna in mir. Njegova priprava je stala več kot 10 milijonov funtov. V preiskavi, ki po prvotnih načrtih ne bi smela trajati več kot leto dni, je pričalo več kot 120 prič. Na koncu so za preiskavo porabili sedem let - več, kot je trajala sama vojna. Eden izmed petih preiskovalcev je med preiskavo umrl.

Zaradi sodelovanja v invaziji na Irak je Velika Britanija dandanes zelo zadržana, ko gre za napotitev vojakov v mednarodne vojaške operacije v državah, kot sta Sirija in Libija.

STA

---