Porazdelitev bremen za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU

Sodišče EU je v sodbi, s katero odgovarja na vprašanja ustavnih sodnikov glede sanacije bank konec 2013, presodilo, da je sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013 veljavno. To pomeni, da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU.

Sodišče EU je presodilo, da porazdelitev bremen med 
delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči 
bankam ne krši prava EU. Foto: STA
Sodišče EU je presodilo, da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU. Foto: STA

LUXEMBOURG > Sodišče je v današnjem sporočilu za javnost zapisalo, da je to v zvezi z zavezujočim učinkom sporočila Evropske komisije za države članice ugotovilo, da lahko komisija pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice sprejme smernice, s katerimi določi merila, na podlagi katerih namerava presojati združljivost ukrepov pomoči, ki jih načrtujejo države članice, z notranjim trgom.

A komisije sprejetje sporočila o bančništvu ne razbremeni obveznosti preverjanja posebnih izrednih okoliščin, ki jih uveljavlja država članica. Države lahko ohranijo možnost, da ji priglasijo načrte državnih pomoči, ki ne izpolnjujejo meril iz tega sporočila, in komisija jih lahko v izjemnih okoliščinah tudi odobri. Sporočilo o bančništvu tako ne more ustvarjati avtonomnih obveznosti za države članice in torej zanje nima zavezujočega učinka.

Glede pogoja porazdelitve bremena med delničarji in podrejenimi upniki z namenom, da komisija državno pomoči odobri, sodišče poudarja, da je bilo sporočilo sprejeto na podlagi določbe pogodbe o delovanju EU, v skladu s katero lahko komisija pomoči šteje za združljive z notranjim trgom. Z ukrepi porazdelitve bremena se mora namreč zagotoviti, da pri sanaciji sodelujejo vsi vpleti vlagatelji, saj bi lahko sicer obstajalo tveganje izkrivljanja konkurence. Komisija s tem sporočilom ni posegla v pristojnosti Sveta EU, v katerem so združene članice unije.

Sodišče je ugotovilo, da okoliščina, da v začetnih fazah mednarodne finančne krize podrejenim upnikom ni bilo treba prispevati k reševanju kreditnih institucij, upnikom ne omogoča sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj. Ni namreč mogoče šteti, da je taka okoliščina natančno, brezpogojno in skladno zagotovilo, ki bi pri delničarjih in podrejenih upnikih lahko vzbudilo legitimna pričakovanja, da se zanje v prihodnje ne bodo uporabili ukrepi porazdelitve bremena.

Ker so delničarji odgovorni za dolgove banke do višine njenega osnovnega kapitala, po mnenju sodišča ni mogoče šteti, da to, da se v sporočilu zahteva, da za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke ti pred dodelitvijo državne pomoči prispevajo h kritju njenih izgub v enakem obsegu, kot če taka pomoč ne bi bila dodeljena, posega v njihovo lastninsko pravico.

Po direktivi EU o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb pri gospodarskih družbah mora o vsakem povečanju ali zmanjšanju kapitala družb odločati skupščina delničarjev, a del sporočila, ki govori, da o nekaterih spremembah osnovnega kapitala ni treba odločati na skupščini, ni nezdružljiv z direktivo, ugotavlja sodišče.

To, ali odloča skupščina ali ne, namreč ne more vplivati na veljavnost sporočila, takšne ukrepe pa je mogoče sprejeti le v kontekstu resne motnje v gospodarstvu države članice ter za preprečitev sistemskega tveganja in zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, so pojasnili.

Sodišče ugotavlja, da država članica pred dodelitvijo kakršnekoli državne pomoči ni zavezana bankam v težavah naložiti, da podrejene instrumente pretvorijo v lastniški kapital ali jih odpišejo niti da zagotovijo, da ti instrumenti v celoti prispevajo h kritju izgub. Vendar v takem primeru ne bo mogoče šteti, da je bila načrtovana državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno, navaja sodišče.

Kot so ugotovili, namreč država članica in banke, upravičene do te pomoči, tvegajo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, v kateri bo navedeno pomoč razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom. A je sodišče dodalo, da ukrepi pretvorbe ali odpisa podrejenih instrumentov ne smejo presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja zadevne banke.

Sodišče je v sodbi še ugotovilo, da ukrepi porazdelitve bremena spadajo pod pojem reorganizacijski ukrepi. To predstavlja ukrepe, s katerimi naj se ohrani ali ponovno vzpostavi finančni položaj banke in ki lahko vplivajo na že veljavne pravice tretjih oseb, vključno z ukrepi, ki vključujejo možnost začasne ustavitve plačil in izvršilnih ukrepov ali znižanje terjatev.

STA


Najbolj brano