Ponudbe članic EU za sprejem beguncev presegle številko 50.000

Ponudbe članic EU za sprejem beguncev so presegle številko 50.000, kar je pozitiven razvoj dogodkov, a trenutno stanje je še treba izboljšati, je danes v Bruslju dejal luksemburški zunanji minister Jean Asselborn.

BRUSELJ > V imenu luksemburškega predsedstva lahko povem, da smo presegli številko 50.000, a popoldne na izrednem zasedanju notranjih ministrov EU si bomo prizadevali to številko še izboljšati, je povedal Jean Asselborn ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier dvomi, da bo moč danes doseči končen dogovor o razporeditvi 60.000 beguncev po članicah, in menil, da bo številka morda nižja.

Vodja avstrijske diplomacije Sebastian Kurz pa je povedal, da bo vprašanje beguncev odprl tudi na zasedanju zunanjih ministrov s sporočilom, da v EU “potrebujemo več solidarnosti”.

Avstrija pričakuje 70.000 prošenj za azil, največ iz Grčije

Avstrija je poleg Švedske in Madžarske med tremi članicami z največ prošnjami za azil. Avstrija prejme 1000 prošenj na mesec, Portugalska pa 100. Avstrija je lani zabeležila 30.000 prošenj za azil, letos jih pričakuje 70.000, je ponazoril Kurz.

Na zasedanju notranjih ministrov bo Avstrija po ministrovih besedah izpostavila tudi vprašanje odgovornosti Grčije, od koder pridejo skoraj vsi prosilci za azil v Avstriji.

V Grčiji po njegovih besedah ne delujeta ne nadzor na meji ne podpora beguncem. “Če Grčija prosi za solidarnost EU, mora najprej opraviti svojo domačo nalogo,” je poudaril avstrijski zunanji minister.

Kurz je tudi opozoril, da celovitega dogovora o migracijskem vprašanju danes ne bo, tudi če se bodo članice uspele dogovoriti o razporeditvi 60.000 beguncev.

V EU letos milijon beguncev

“V EU je lani prišlo več kot 600.000 beguncev, letos jih bo več kot milijon. Tudi če se dogovorimo o razporeditvi 60.000 beguncev, problem še zdaleč ne bo rešen,” je opozoril.

Notranji ministri EU bodo danes popoldne v Bruslju na izrednem sestanku poskušali doseči dogovor o prostovoljni razporeditvi 60.000 beguncev. So pa to vprašanje komentirali tudi nekateri zunanji ministri, ki se v Bruslju sestajajo pred notranjimi.

Razpravo o begunski problematiki v Evropi je oživil aprilski, najbolj smrtonosen brodolom plovila z begunci, zabeležen doslej, ki je po oceni ZN terjal okoli 800 življenj.

Evropska komisija je predlagala obvezne kvote za razporeditev beguncev med vse članice, vendar države vztrajajo pri prostovoljni solidarnosti. Obljubile so, da bodo dogovor o razporeditvi 60.000 beguncev dosegle do konca meseca.

Komisija je predlagala dve shemi. Razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, ter preselitev 20.000 beguncev, ki so trenutno zunaj unije.

Sloveniji je Bruselj naračunal 702 begunca, voljna jih je sprejeti do 300

Slovenija naj bi po bruseljskem izračunu sprejela 702 begunca, 495 oseb iz Italije in Grčije ter 207 beguncev zunaj unije. Vendar je po oceni svojih zmogljivosti sporočila, da jih je voljna sprejeti do 300, je pred dnevi povedal premier Miro Cerar.

Vsaka država poudarja svoje posebnosti in postavlja svoje pogoje. Zadržkov nimajo le srednje- in vzhodnoevropske države, ampak tudi druge. Madžarska in Bolgarija sta v posebnem položaju, ker se sami soočata z velikim navalom beguncev.

Okrepitev politike vračanja oseb ter učinkovitejšega jemanja prstnih odtisov in obravnavanja prošenj za azil

Luksemburško predsedstvo je danes popoldne predvidelo le triurno zasedanje. Ob dogovoru o sprejemu beguncev je pričakovati tudi okrepitev politike vračanja oseb, ki niso upravičene do mednarodne zaščite, za zajezitev neurejenega priseljevanja.

Pričakovati je tudi poziv Italiji in Grčiji, naj ob pomoči evropskih agencij izboljšata stanje na terenu z učinkovitejšim jemanjem prstnih odtisov in obravnavanjem prošenj za azil ter preprečujeta divje preseljevanje beguncev najprej v druge članice.

Slovenijo bo na zasedanju zastopal državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga.

STA

---