Poljskim državnim medijem bo vladala politika?

Nova poljska vlada ne izgublja časa. Po sporni reformi ustavnega sodišča se je lotila nič manj sporne reforme medijev. O predlogih sprememb medijskega zakona, ki so jih pripravili v vladajoči nacionalno konservativni stranki Zakon in pravičnost (PiS) in ki zadevajo javno televizijo, radio in tiskovno agencijo, je ponoči že razpravljal parlament.

Varšava Foto: Tina M. Valenčič
Varšava Foto: Tina M. Valenčič

VARŠAVA > Javna televizija TVP, javni radio PR in poljska tiskovna agencija PAP, ki so sedaj organizirani kot državna podjetja, naj bi po novem postala "nacionalni kulturni inštituti". Namesto "javni" bi postali "nacionalni" mediji, več pozornosti bi namenjali poljski zgodovini in kulturi, dobiček pa naj jih ne bi več zanimal.

Pri imenovanju novih šefov bi več besede dobila vlada oz. parlament

V prvi fazi bi prišlo do menjave vodstev teh medijev, pri čemer bi pri imenovanju novih šefov več besede dobila vlada oz. parlament. O vsebinah in zaposlovanju naj bi odločal nov "nacionalni medijski svet", katerega člane bi imenovala parlament in predsednik države, navedbe Krzysztofa Czabanskija z ministrstva za kulturo povzema nemški Deutsche Welle.

V drugi fazi bi bila vzpostavljena nova organizacijska struktura in sistem financiranja nacionalnih medijev. V predlogu zakona piše, da gre za "prvo fazo reforme javnih medijev, katere cilj je vzpostaviti nacionalni medijski sistem", ki bo pod budnim nadzorom vlade oz. ministrstva za kulturo sledil nacionalnim interesom.

Kot je v razpravi v parlamentu po pisanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver poudarila poslanka PiS Elzbieta Kruk, želi PiS "javne medije vrniti Poljakom". Po njenih besedah javni mediji sedaj ideologije in politične usmeritve, ki jih večina poljskih volilcev ne podpira, "lažno predstavljajo kot javno mnenje".

“V parlamentarni demokraciji je nesprejemljivo, da javni mediji samo kritizirajo delo vlade”

"Etos, zakoreninjen v krščanstvu in poljski tradiciji svobode in neodvisnosti, se marginalizira in diskreditira, medtem ko se plemeniti ideološka in moralna moda, nesprejemljiva za večino prebivalstva," je še menila.

Vodja poslancev PiS Ryszard Terlecki je dejal, da je treba nov zakon hitro sprejeti, saj so sedanji javni mediji "nezanesljivi". Poslanka vladajoče stranke Izabela Kloc pa je šla še korak dlje in menila, da "je v parlamentarni demokraciji nesprejemljivo, da javni mediji samo kritizirajo delo vlade".

V evropskih novinarskih združenjih EFJ in AEJ ter Novinarjih brez meja so nasprotnega mnenja, saj so že pred časom kritizirali predlagano zakonodajo in opozorili, da ta posega v nepristranskost in objektivnost javnih medijev.

STA


Najbolj brano