Podatki o potnikih učinkoviti v boju proti tujim borcem

Za učinkovit boj proti pojavu tujih borcev v Siriji in Iraku, ki ob vrnitvi predstavljajo teroristično grožnjo, je nujno čim prej sprejeti direktivo o uporabi podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki jo blokira Evropski parlament zaradi pomislekov o ustreznosti varstva osebnih podatkov, je izpostavila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

BRUSELJ > Boj proti terorizmu, zlasti problem tujih borcev, je bil glavna tema današnjega zasedanja notranjih ministrov EU v Bruslju, ki so preučili tudi zastoj pri sprejemanju novih pravil o uporabi podatkov o letalskih potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj.

Direktiva PNR je ključno orodje v boju proti pojavu tujih borcev, je poudarila slovenska ministrica ter pojasnila, da je Slovenija razočarana nad razpletom dogodkov v Evropskem parlamentu, ki zaradi pomislekov glede ustreznosti varstva osebnih podatkov direktivo blokira.

Slovenija se zavzema za nadaljevanje prizadevanj, da se z dobro utemeljenimi argumenti prepriča Evropski parlament, in za nadaljnji razvoj nacionalnih sistemov o uporabi podatkov o letalskih potnikih. Ob tem je Vesna Györkös Žnidar izpostavila, da je treba vsekakor zagotoviti popolno spoštovanje temeljnih pravic.

Pri soočanju s pojavom tujih borcev je bil po oceni ministrov dosežen velik napredek, vendar pa še ostajajo veliki izzivi. “Zaskrbljujoče je dejstvo, da je od 3000 tujih borcev in povratnikov, prebivalcev ali državljanov EU, le deset oseb obsojenih. To ne izraža učinkovitega pravosodnega odziva,” je opozorila slovenska ministrica.

Györkös Žnidarjeva meni, da se morajo zato organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja bolj potruditi pri zbiranju kakovostnih informacij in predmetov, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku.

Slovenija tudi podpira čimprejšnjo spremembo obstoječih evropskih pravil za boj proti terorizmu, okvirnega sklepa iz leta 2008. Sicer pa se zavzema predvsem za izboljšanje učinkovitosti obstoječih pravnih orodij, šele nato za premislek o spremembi nacionalne zakonodaje. Obenem poudarja pomen okrepitve izmenjave informacij.

Prav tako se Slovenija po ministričinih besedah zavzema za okrepitev sodelovanje s tretjimi državami in strateškimi partnerji, saj je terorizem dinamična varnostna grožnja, tako da je treba ustrezno prilagajati tudi odzivanje, a kakršne koli spremembe morajo biti zelo sistemske in premišljene.

Ob tem je ministrica posebej izpostavila slovensko pobudo za integrirani in komplementarni pristop EU k podpori protiterorističnih ukrepov na Zahodnem Balkanu, ki jo je s tremi milijoni evrov finančno podprla Evropska komisija.

Tudi evropski koordinator za boj proti terorizmu Gilles de Kerchove je po njenih besedah poudaril, da je slovenska pobuda dober primer krepitve sodelovanja s tretjimi državami v boju proti terorizmu in primeren model za uporabo tudi v drugih regijah.

Ministrica je tudi spomnila, da so v Sloveniji doslej zabeležili tri odhode Slovencev na krizna območja in da je policija ustrezno ukrepala ne na podlagi zaznanih znakov terorizma, temveč drugih razlogov za sum, na primer zaradi nedovoljenega posedovanja orožja.

“Ključna je preventiva,” je še opozorila ministrica ter poudarila, da je Slovenija storila že marsikaj za zmanjšanje tveganja in da se je problema lotila zelo pragmatično. Poleg omenjene pobude je okrepila sodelovanje z Europolom in Interpolom ter dejavnosti pri izvajanju schengenskega pravnega reda.

STA

---