Po novi tragediji v Sredozemlju v četrtek izredni vrh EU
Zaradi dramatičnih razmer v Sredozemlju, kjer naj bi v nedeljo v novi nesreči na morju umrlo približno 700 migrantov, je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk za četrtek sklical izredno zasedanje voditeljev članic EU v Bruslju. “Položaj je dramatičen. Tako ne gre več naprej,” je poudaril Tusk ob najavi vrha.
Foto: Wikipedia
BRUSELJ, LUXEMBOURG> Razmere v Sredozemlju se ne tičejo le držav na jugu, ampak vseh nas, celotne Evrope, je še izpostavil Donald Tusk. Namen izrednega zasedanja je po njegovih besedah na najvišji ravni razpravljati o tem, kaj članice in institucije EU lahko in morajo storiti takoj.
Tusk ne pričakuje hitrih rešitev problema migracij, pričakuje pa, da bosta Evropska komisija in zunanja služba pripravili možnosti za takojšnje ukrepanje in da bodo članice prispevale takoj. Takojšnje ukrepe pričakuje na naslednjih področjih: preprečevanje tihotapljenja ljudi, krepitev skupnih prizadevanj za reševanje v Sredozemlju, pomoč najbolj prizadetim članicam ter krepitev sodelovanja z državami izvora in tranzita.
Vrh bo razpravljal na podlagi današnjih pogovorov zunanjih in notranjih ministrov v Luksemburgu, Tusk pa je sklical tudi usklajevalni sestanek Evropske komisije, zunanje službe in latvijskega predsedstva.
Izrednega vrha EU o migracijah v četrtek v Bruslju se bo udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, so sporočili v kabinetu predsednika vlade.
V današnjih razpravah o begunskih tragedijah v Sredozemlju v Luksemburgu pa je Slovenijo zastopala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina.
“Gre za zelo zapleten položaj, ki ni čisto nov. Vsi skupaj iščemo hitre rešitve, sicer se ne bo mogoče izogniti ponovitvam tragedije ... Ko se bo vreme ustalilo in bo morje toplejše, bo tega vedno več,” je opozorila državna sekretarka.
Kot pred tem že zunanji minister Karl Erjavec je tudi državna sekretarka povedala, da Slovenija razmišlja, da bi Italiji pri soočanju s problemom beguncev v Sredozemlju znova pomagala z ladjo Triglav. Italija je naša soseda, morali bomo storiti nekaj konkretnega, ne le izražati solidarnosti, je izpostavila.
Slovenija je edina članica unije, ki je sodelovala v sklopu italijanske operacije Mare Nostrum. Nekatere tretje države so pri uresničevanju italijanskega projekta prispevale finančno.
Državna sekretarka je naštela tudi nekaj drugih možnosti za ukrepanje Slovenije, pri čemer je izpostavila, da zunanje ministrstvo ima mehanizme razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki pa so skromni.
Spomnila je, da je Slovenija v preteklosti že sprejela skupino somalijskih beguncev z Malte, izpostavila, da bi lahko izkoristili znanje pri pomoči najbolj ranljivim skupinam, kot so ženske in otroci, ter omenila tudi rehabilitacijski center Soča.
Evropska komisija je za razpravo pripravila deset točk ukrepanja. Te vključujejo krepitev obstoječih mehanizmov, ki jih je že kar precej, na primer operacij v Sredozemlju Triton in Pozejdon.
Vključujejo tudi krepitev sodelovanja EU z državami, od koder prihajajo begunci, zlasti z Libijo. Največ jih je namreč iz Libije, saj vodi od tam najkrajša pot po morju do Evrope. Beguncev je precej tudi iz Sirije, vse več jih je pričakovati iz Jemna.
EU mora tako premisliti, kaj lahko stori več v Libiji, da bi se že tam ustavilo dogajanje in da bi se čim prej oblikovala vlada narodne enotnosti. Razmišlja tudi o misiji v podporo Libiji po oblikovanju vlade narodne enotnosti.
Veliko razprave na zasedanju ministrov v Luksemburgu je bilo danes o tem, kako ukrepati proti organizatorjem teh potovanj. Gre za mafijo, klasično trgovino z ljudmi s primesmi terorizma, je državna sekretarka povzela nekaj poudarkov iz razprave.
Ministri so na primer danes razpravljali o tem, ali bi bilo mogoče začeti uničevati ladje oziroma sredstva kriminalnih združb, ki vabijo skupine ljudi na beg v Evropo, je pojasnila Benčina.
Govorili so tudi o načrtih, da bi članice zelo hitro zagotovile pomoč vsaj 5000 beguncem, tako da bi jih nekako porazdelile med seboj, za kar pa je potreben mednarodni okvir, tako da je ključno sodelovanje tudi z mednarodnimi organizacijami.
STA