Pahor in Grabar-Kitarovićeva za dialog in izogibanje incidentom

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je po današnjem srečanju s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem pozvala k dialogu med državama in posvarila, da ne smemo dovoliti nobenih incidentov, ki bi pokvarili odnose med državama. Tudi Pahor je izpostavil, da se je v reševanju begunske krize ključno pogovarjati in dogovarjati.

ZAGREB > Današnje delovno srečanje Boruta Pahorja in Kolinde Grabar-Kitarović v Zagrebu je potekalo po torkovi odločitvi slovenske vlade, da spričo begunske krize na meji s Hrvaško postavi tehnične ovire oz. ograjo iz bodeče žice.

V sredo je zaradi tega prišlo do napetosti med državama, saj Hrvaška trdi, da je Slovenija del ograje postavila na njenem ozemlju in zahteva njen umik, kar pa slovenska stran zanika. O tem sta danes na Malti, kjer poteka vrh EU, že govorila tudi premierja obeh držav Miro Cerar in Zoran Milanović.

Predsednika obeh držav o ograji danes nista izrecno govorila. Hrvaška predsednica je sicer poudarila, da sta se strinjala, da ne smemo dovoliti, da bi incidenti pokvarili odnose med državama, ter da se je treba odprto pogovarjati. Kot je dodala, je to v prvi vrsti naloga obeh vlad.

“Popolnoma sva soglašala, da ne smemo dovoliti nobenih incidentov, ki bi pokvarili naše prijateljske odnose, temveč se moramo odprto pogovarjati o kateri koli potezi in o vsem kar se dogaja,” je dejala.

Tudi Pahor je izpostavil nujnost dialoga in doseganja dogovora pri soočanju z begunsko krizo. Za ta dialog in dogovor o skupnem reševanju begunske krize, ki je nujen tako s humanitarnega kot varnostnega vidika, si bo Pahor prizadeval tudi na vrhu procesa Brdo Brioni.

Kot je dejal Pahor, gre pričakovati, da se bo verjetno zmanjšala pretočnost beguncev na avstrijsko-slovenski meji, kar bo pomenilo, da bo Slovenija morala regulirati pretok na meji s Hrvaško, Hrvaška s Srbijo in tako vsaka naslednja država na balkanski poti do izvira begunske krize.

Dogovor o regulaciji pretoka je potreben, da ne bo v nobeni državi prišlo do resnih varnostnih izzivov, sta se strinjala Grabar-Kitarovićeva in Pahor.

“Nobeni dodatni ukrepi na meji ne bodo zadostovali ne Sloveniji ne Hrvaški ne Srbiji ne Makedoniji, da reši ta problem niti sama niti uspešno, če ne bo med nami sodelovanja,” je dejal Pahor. Meni, da je potrebno nadaljevati z razpravami toliko časa, dokler ne bo sklenjen trden politični dogovor.

“Velja se potruditi zaradi beguncev, zaradi naših državljanov ter zaradi miru in varnosti v tem delu Evrope,” je sklenil izjavo po srečanju s hrvaško predsednico v njenem uradu.

Vrh Brdo Brioni bo potekalo 25. novembra na Pantovčaku v Zagrebu, na njem pa med drugim pričakujejo podpredsednika ZDA Josepha Bidena in predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska.

Povabili so tudi nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskega predsednika Francoisa Hollanda ter avstrijskega predsednika Heinza Fischerja. Kot je izpostavil slovenski predsednik, je takšna udeležba velika stvar in nikakor ni običajna.

Grabar-Kitarovićeva je poudarila, da Biden prihaja v Evropo ravno zaradi vrhu Brdo Brioni v Zagrebu na povabilo predsednikov Slovenije in Hrvaške.

“Prihod Bidena, Tuska in ostalih vodilnih politikov priča, da se o prihodnosti jugovzhodne Evrope ne odloča nekje drugje temveč tukaj, ne pogovarja se o nas, temveč z nami in ob tem imata vodilni vlogi Hrvaška in Slovenija,” je še izpostavila hrvaška predsednica.

V proces Brdo Brioni so vključene vse države, ki so nastale po razpadu bivše Jugoslavije ter Albanija.

STA

---