Osem evropskih držav naj bi begunce sprejelo neposredno iz Turčije

EU in Turčija bosta danes v Bruslju predvidoma zagnali skupni načrt za obvladovanje begunske krize in sprejeli niz zavez za krepitev vezi. Pričakuje se dogovor o rednih srečanjih na najvišji ravni dvakrat na leto, napoved odprtja novega poglavja v pristopnih pogajanjih še letos in v primeru izpolnitve pogojev vizumska liberalizacija v letu 2016.

BRUSELJ > Današnje srečanje voditeljev članic EU in Turčije, ki je sploh prvo med stranema, tako da ga je turški premier Ahmet Davutoglu opisal kot “zgodovinski dan” in “nov začetek”, naj bi postalo stalna praksa.

Voditelji članic EU in Turčije naj bi se namreč danes dogovorili za redna srečanja na najvišji ravni, in sicer naj bi vrh odslej potekal dvakrat na leto, piše v osnutku skupne izjave.

EU in Turčija bosta danes predvidoma tudi napovedali odprtje novega poglavja v pristopnih pogajanjih sredi decembra. Gre za poglavje 17, ki pokriva gospodarske in denarne zadeve.

Pospešitev vizumske liberalizacije

Evropska komisija pa naj bi se obenem zavezala z izvedbi priprav v prvem četrtletju leta 2016 za odprtje še več poglavij, a odprtje poglavja morajo seveda soglasno potrditi članice unije.

Dogovor o novem začetku EU in Turčije vključuje tudi pospešitev vizumske liberalizacije. V primeru izpolnitve pogojev lahko Turčija pričakuje odpravo vizumske obveznosti do oktobra 2016.

Evropska komisija bo drugo poročilo o napredku v procesu vizumske liberalizacije pripravila marca, junija naj bi začel v celoti veljati sporazum o vračanju nezakonitih migrantov.

Jeseni pa naj bi komisija pripravila še tretje poročilo o napredku v procesu vizumske liberalizacije s ciljem odprave vizumske obveznosti za vstop turških državljanov v schengen do oktobra 2016 - če bodo pogoji izpolnjeni.

EU se bo po pričakovanjih zavezala k “začetnim” trem milijardam evrov finančne pomoči Turčiji pri soočanju z begunsko krizo; naravo te pomoči in potrebo po njej pa bo preučila glede na razvoj dogodkov.

Osem evropskih držav bi begunce sprejemalo neposredno iz Turčije

Pol milijarde naj bi šlo iz evropskega proračuna, preostalo pa naj bi prispevale članice glede na delež bruto nacionalnega dohodka. Slovenija naj bi po bruseljskem izračunu prispevala 6,5 milijona evrov.

EU in Turčija bosta v skupni izjavi predvidoma izpostavili tudi pomen obstoječih shem in programov za preselitev beguncev iz tretjih držav v unijo, a kakšni novi načrti v osnutku skupne izjave niso omenjeni.

EU je doslej sprejela odločitev za preselitev 20.000 beguncev iz tretjih držav na svoje ozemlje, sedaj pa se neuradno omenjajo tudi novi načrti za preselitev še 400.000 beguncev iz Turčije v unijo.

O tem naj bi pred vrhom EU in Turčije razpravljala “koalicija voljnih”, skupina osmih držav z Nemčijo na čelu, ki naj bi bile pripravljene sprejeti begunce neposredno iz Turčije.

Turčija naj bi se v zameno za pomoč unije med drugim zavezala k takojšnjemu sprejetju ukrepov za izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer za begunce iz Sirije ter okrepila boj proti tihotapcem z migranti.

STA

---