Odškodnina optantom: korak v pravo smer

Italija naj bi kmalu dvignila znesek iz fiduciarnega računa na luksemburški banki, na katerega je tudi Slovenija vplačevala odškodnino za odvzeto premoženje italijanskim optantom, pišejo nekateri italijanski mediji.

 Foto: Susana Vera
Foto: Susana Vera

RIM > Včeraj se je po dolgem času nadaljeval dialog med italijansko vlado in organizacijami optantov iz Istre, v njegovem sklopu pa naj bi uskladili tudi stališča glede dviga in posledično uporabe 90 milijonov dolarjev s fiduciarnega računa luksemburške banke, na katerega je bila nakazana odškodnina za zaplenjeno lastnino tistih, ki so po drugi svetovni vojni iz cone B Svobodnega tržaškega ozemlja emigrirali v Italijo. Očitno je v italijanskih političnih krogih dozorela odločitev, da vzhodne sosede ni potrebno več držati v negotovosti, saj so nekateri dolgo časa zagovarjali stališče, da z “nedvigom” odškodnine Italija tudi problematizira dokončno priznanje državne meje med Italijo in Slovenijo. Odškodnina je del Osimskih sporazumov, znesek pa je bil določen v Rimskem sporazumu iz leta 1983. Rajnka SFRJ je vplačala 23 milijonov dolarjev, njene obveznosti pa sta nato prevzeli njeni pravni naslednici. Dogovorili sta se, da Slovenija plača 60 odstotkov, Hrvaška pa 40 odstotkov. Slovenija je to v naslednjih letih tudi storila, Hrvaška pa je ostala le pri verbalni obljubi.

90 milijonov dolarjev čaka Italijo na računu pri luksemburški banki. Slovenija je svoj dolg poravnala, Hrvaška pa še ne.

Medtem so se odnosi in razmerja med državami spremenili, saj sta tako Slovenija kot Hrvaška postali članici Evropske unije, meja je padla, ob njej pa so se zvrstila tudi številna spravna dejanja. Vzdušje nezaupanja je zamenjalo sodelovanje in zavezništvo na vseh ravneh, zato italijanska vlada namerava dvigniti omenjeni znesek. A ni sprejela še uradnega sklepa, saj se mora pred tem dogovoriti z optantskimi organizacijami, ki zahtevajo, da je denar uporabljen namensko za odškodnine posameznikom za nacionalizirano premoženje na jugoslovanski strani ali pa za delovanje njihovih organizacij in financiranju aktivnosti, ki bi ohranjale spomin na dogodke, ki so pripeljali do izselitve Italijanov iz Istre in Dalmacije. Predvsem pa bi bilo nesprejemljivo, če bi približno 80 milijonov evrov Italija porabila v integralnem proračunu za zmanjšanje javnega dolga ali za pomoč mestu Trst, zatrjujejo v vseh optantskih združenjih.

DENIS SABADIN


Najbolj brano