Obrambni ministri Nata potrdili okrepitev sil za hitro odzivanje

Obrambni ministri zveze Nato so danes na zasedanju v Bruslju sklenili, da bodo znatno okrepili številčnost Natovih sil za hitro odzivanje, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Po njegovih besedah bodo odzivne sile po novem štele do 40.000 vojakov, kar je precejšnje povečanje od trenutnih 13.000.

BRUSELJ > Jens Stoltenberg je na novinarski konferenci napovedal, da bodo okrepili zračne, pomorske in posebne enote odzivnih sil, so sporočili iz Nata.

Poleg tega so obrambni ministri sklenili, da bodo pospešili postopke sprejemanja političnih in vojaških odločitev, pri tem pa ne bodo ogrozili političnega nadzora nad vojaškimi silami. Tako bi se lahko v primerih resnih varnostnih groženj sile Nata hitreje odzvale. Med temi ukrepi za pospešitev odločanja je tudi zmožnost vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, da hitro zagotovi pripravljenost Natovih sil po sprejetju politične odločitve o posredovanju.

Na zasedanju so še dokončali obliko in sestavo šestih manjših poveljniških centrov Nata, ki jih bodo vzpostavili v Bolgariji, Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski in Romuniji ter bodo namenjeni hitrejšemu odzivu v primeru kriz v tej regiji. Vsak center bo sestavljajo okrog 40 ljudi, ki bodo igrali ključno vlogo pri načrtovanju operacij, vojaških vaj in pomoči morebitnim okrepitvam, je povedal Stoltenberg po prvem dnevu zasedanja in dodal, da razmišljajo o več tovrstnih centrih v drugih članicah Nata. Več članic je namreč danes na zasedanju izrazilo pripravljenost gostiti center.

Stoltenberg je še razkril, da so se odločili vzpostaviti še nov skupni logistični center, ki bo omogočil hitrejše premike sil Nata z vso potrebno opremo in zalogami čez ozemlje članic zavezništva.

Vsi ti koraki bodo po zagotovilih Stoltenberga prispevali k boljši odzivnosti Nata na spremenjeno varnostno okolje. “Hkrati pazljivo ocenjujemo posledice ravnanja Rusije, tudi njene jedrske aktivnosti,” je povedal vodja Nata v luči vse večjih napetosti z Moskvo zaradi ukrajinske krize in njene domnevne vloge pri podpiranju proruskih upornikov na nemirnem vzhodu Ukrajine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer pred dnevi napovedal, da se bo ruski jedrski arzenal letos povečal za najmanj 40 novih medcelinskih balističnih raket. Napoved je sledila odločitvi ZDA, da na območje Baltika namestijo tanke in vojaška letala, da bi tako pomirile bojazni baltskih članic zveze Nato pred morebitno rusko invazijo.

“A da bom jasen. Ne iščemo konfrontacije in ne želimo si nove oboroževalne tekme. Želimo zagotoviti varnost naših držav. V luči številni izzivov iz različnih smeri moramo biti pripravljeni,” je danes še zatrdil Stoltenberg.

Obrambni ministri članic Nata, med katerimi je tudi slovenska obrambna ministrica Andreja Katič, bodo zasedali še v četrtek.

STA

---