Obama za umik Kube s seznama držav podpornic terorizma

Ameriški predsednik Barack Obama je v torek obvestil kongres, da umika Kubo s seznama držav podpornic terorizma. Kongres ima na voljo 45 dni, da to prepreči, a bo Obama na to morebitno potezo dal veto. Nasprotnikov Kube v kongresu je premalo, da bi zbrali potrebno dvotretjinsko večino proti vetu predsednika. Havana je odločitev Obame že pozdravila.

WASHINGTON > “Kubanska vlada ni dala nobene podpore mednarodnemu terorizmu v zadnjih šestih mesecih in je zagotovila, da bo tako tudi naprej,” je Barack Obama sporočil kongresu.

Njegovo odločitev je kubansko zunanje ministrstvo že pozdravilo in ga označilo za pravo odločitev. “Kuba priznava pravično odločitev ameriškega predsednika, da jo umakne s seznama, na katerem sploh ne bi smela biti,” je sporočila Josefina Vidal, glavna pogajalka Havane v procesu obnove diplomatskih odnosov z ZDA.

Obamova odločitev je bila pričakovana in le še vprašanje časa, potem ko mu je to priporočil State Department. Washington in Havana sta decembra lani zakorakala na pot izboljšanja odnosov po izmenjavi zapornikov, obtoženih vohunstva, Kuba pa je izpustila iz zapora vse oporečnike.

Umik Kube s seznama je bil pričakovan že konec prejšnjega tedna, ko je prišlo do zgodovinskega srečanja med Obamo in kubanskim predsednikom Raulom Castrom na Vrhu Amerik v Panami. Kuba je umik zahtevala tako iz političnih kot tudi iz praktičnih razlogov, saj je zaradi uvrstitve na seznam teže prišla do mednarodnega denarja.

ZDA naj bi z umikom s seznama zavlačevale, ker so hotele od Havane dobiti dogovor o prostem gibanju bodočih diplomatov po Kubi. Za zdaj ni jasno, ali so ZDA to dosegle. Proces izboljšanja odnosov se lahko nadaljuje in državi bosta kmalu odprli veleposlaništvi v Washingtonu in Havani.

ZDA so Kubo na teroristični seznam uvrstile leta 1982 zaradi podpore levičarskim gverilskim skupinam po Latinski Ameriki. ZDA so po drugi strani podpirale desničarske gverilce in diktatorje, če so zavračali komunizem.

Kuba je danes glavni sponzor pogajanj med kolumbijsko vlado in zadnjimi levičarskimi gverilci iz Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc).

Paranoja pred komunizmom v Latinski Ameriki se je v ZDA unesla po koncu hladne vojne in s tem je bilo tudi konec oboroženega intervencionizma na strani antilevičarjev.

STA

---