Obama in Putin v Parizu o Siriji in Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin se je danes ob robu vrha podnebne konference v Parizu za zaprtimi vrati sestal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Kot so sporočili iz Kremlja, je pogovor trajal pol ure in ni bil vnaprej dogovorjen. Govorila sta o razmerah v Siriji in Ukrajini ter nedavni turški sestrelitvi ruskega letala.

PARIZ > Na drugem srečanju ta mesec - dvostransko sta se predsednika sestala že ob robu vrha držav skupine G20 v Turčiji pred dvema tednoma - je po navedbah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija PeskovaBarack Obama Vladimirju Putinu izrazil obžalovanje zaradi turške sestrelitve ruskega vojaškega letala na sirsko-turški meji, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Kot so sporočili iz Bele hiše, mu je Obama izrazil obžalovanje zaradi smrti ruskega pilota ter ponovil podporo ZDA zmanjšanju napetosti med Rusijo in Turčijo po sestrelitvi letala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah Kremlja sta podrobno govorila o Siriji in se zavzela za korake, “ki bi vodili k začetku politične rešitve”.

Iz Bele hiše so sporočili, da je Obama ponovil, da bo v okviru procesa tranzicije sirski predsednik Bašar al Asad moral oditi s položaja. Izpostavil je tudi nujnost “osredotočanja vojaških naporov proti Islamski državi, kot to počne naša mednarodna koalicija, raje kot na zmerno opozicijo”.

Po navedbah Moskve sta izpostavila še pomen čimprejšnje uresničitve februarskega dogovora iz Minska v Ukrajini. Po navedbah Washingtona pa je Obama Putinu ponudil možnost odprave sankcij, če bi Rusija v celoti uresničila dogovor iz Minska.

Morebitno srečanje Obame in Putina ob robu podnebnega vrha je sicer pred tem danes Peskov napovedal, ob tem pa povedal, da se Putin ob robu s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom ne bo sestal.

K srečanju je Putina pozval Erdogan, na njem pa naj bi poskušala umiriti napetosti, potem ko je Turčija minuli torek na meji s Sirijo sestrelila rusko letalo. Odnosi med državama so se zaostrili, Moskva pa je v soboto proti Ankari uvedla gospodarske ukrepe.

Ameriški senator McCain si želi 100.000 tujih in ameriških borcev proti IS

Ameriška senatorja John McCain in Lindsay Graham sta v nedeljo na televiziji CBS skupaj pozvala k spremembi strategije boja proti Islamski državi v Iraku in Siriji ter kritizirala dosedanjo politiko predsednika ZDA Baracka Obame, ki naj bi bila zelo šibka in ne bo vodila do zmage proti teroristom.

Republikanska senatorja iz Arizone in Južne Karoline sta menila, da bi bilo potrebno spraviti skupaj armado 100.000 vojakov večinoma iz sunitskih držav Bližnjega vzhoda in okrog 10.000 ameriškimi vojaki. Senatorja prav tako želita, da se število ameriških vojakov v Iraku poveča na 10.000.

Zračni napadi in delovanje ameriških posebnih enot v manjšem številu po njunem prepričanju ni dovolj. Potem ko bi porazili Islamsko državo, pa bi zavzeto oziroma osvobojeno ozemlje v Siriji držale pod nadzorom mednarodne sile sunitskih držav. Bela hiša se na predloge senatorjev ni odzvala.

EU kljub prekinitvi stikov Izraela nadaljuje s prizadevanji za mir na Bližnjem vzhodu

Evropska unija pa je kljub prekinitvi odnosov Izraela z EU danes obljubila nadaljnje prizadevanje za mir na Bližnjem vzhodu. Izrael je sicer stike prekinil zaradi odločitve EU o obveznem označevanju izdelkov, ki jih izraelska podjetja proizvajajo na zasedenih palestinskih ozemljih.

“Ko pride do mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, bo EU s partnerji znotraj četverice nadaljevala delo na tem,” je povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Maja Kocijančič ter nadaljevala, da je “mir na Bližnjem vzhodu v interesu vseh nas”.

EU je članica mednarodne četverice, skupaj z ZDA, Rusijo in Združenimi narodi. Četverica v poskusu za končanje več desetletij dolgega konflikta vodi diplomatska prizadevanja z Izraelom in Palestinci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo “odredil ukinitev diplomatskih vezi z institucijami EU in njenimi predstavniki”. To je bil povračilni ukrep na odločitev Evropske komisije 11. novembra, da morajo biti izdelki iz judovskih naselij na zasedenih palestinskih ozemljih v EU odslej posebej označeni. Izrael temu koraku že več let, odkar se o njem govori, glasno nasprotuje in potezo ostro obsoja kot diskriminatorno.

Posebno označevanje velja za izdelke judovskih naseljencev na Zahodnem bregu, v Vzhodnem Jeruzalemu in na Golanski planoti. Gre za ozemlja, ki jih Izrael zaseda od šestdnevne vojne junija 1967.

Ob robu podnebne konference v Parizu se je po navedbah Kocijančičeve visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini danes že pogovarjala z izraelskim premierjem. “Odnosi med EU in Izraelom so dobri, vezi so globoke in to se bo nadaljevalo,” je dodala.

Medtem sta se prvič po petih letih v Parizu danes rokovala tudi Netanjahu in palestinski predsednik Mahmud Abas. Do njunega rokovanja je prišlo po dveh mesecih najhujšega uličnega nasilja v zadnjih letih v Izraelu in na palestinskih območjih ter po propadu mirovnega procesa izpred 18 let, navaja AFP.

STA

---