Obama glede Irana začasno popustil kongresu

Ameriški predsednik Barack Obama je v torek umaknil nasprotovanje predlogu zakona, po katerem lahko kongres pregleda sporazum o iranskem jedrskem programu. Senatni odbor za mednarodne odnose je nato soglasno potrdil predlog, s katerim Barack Obama ohranja pravico, da z vetom blokira zavrnitev sporazuma v kongresu.

WASHINGTON > Bela hiša je več tednov odločno nasprotovala predlogu, ki so ga v senatnem odboru oblikovali člani obeh strank. Obama je grozil z vetom, v ozadju pa so potekala pogajanja, s katerimi so predlog nekoliko omilili. Vendar po mnenju uredniškega odbora New York Timesa še vedno po nepotrebnem zmanjšuje predsednikova pooblastila za vodenje zunanje politike ZDA.

Barack Obama je tik pred zdajci spoznal, da bo predlog sprejet z veliko večino in je umaknil grožnjo z vetom na predlog zakona, ki kongresu daje 52 dni za pregled končnega sporazuma z Iranom, ko bo ta sklenjen. Kongres lahko glasuje za zavrnitev sporazuma, vendar pa lahko Obama potem to z vetom razveljavi in kongres bo za odpravo veta potreboval dvotretjinsko večino v obeh domovih.

“Podprl sem današnji kompromis, ker mi je administracija zagotovila, da bo spremenjeni predlog zakona našim pogajalcem dovolil, da delajo naprej,” je povedal demokratski senator iz Connecticuta Chris Murphy. “Očitno so vedeli, kaj se bo zgodilo,” je povedal predsednik predstavniškega doma kongresa, republikanec iz Ohia John Boehner.

Boehner je imel v mislih nenaden umik nasprotovanja predlogu, kar po njegovem pomeni, da je Bela hiša uvidela, da predsednikov veto ne bo uspešen. Tudi demokrati so morali glasovati za, saj gre merjenje moči med izvršno in zakonodajno vejo oblasti in niso mogli pljuvati v lastno skledo. Obama si je grožnjo veta tako prihranil za čas po sprejetju sporazuma, če ga bo kongres skušal zavrniti.

Predlagatelji so za kompromis iz predloga umaknili zahtevo, da mora Obama potrditi, da Iran ne podpira več terorizma. Črtali so tudi zahtevo, naj Iran prizna Izrael. Obama pa je z umikom nasprotovanja pristal, da bo vsakih 90 dni poročal kongresu ali, Iran spoštuje določila jedrskega sporazuma. Ta bi moral biti sklenjen do 30. junija.

Senatni predlog, ki bo že prihodnji teden potrjen v obeh domovih kongresa, določa, da se rok za razpravo o sporazumu podaljša z 52 na 60 dni, če bo kongres končni sporazum dobil na mizo po 9. juliju. Kongres naj bi s tem skušal pritisniti na Iran, naj čim prej sprejme sporazum.

New York Times kritično ugotavlja, da pogajanja z Iranom niso le stvar ZDA, ampak pri tem poleg Irana sodeluje še pet držav. V nobeni od njih si zakonodajna veja oblasti ni skušala prilastiti pravice, da sporazum blokira. Ameriški kongres je tako lastnega predsednika spravil v šibak položaj, povečal je sumničenja Teherana in verjetno zapletel pogajanja, še piše časnik.

STA

---