Obama pozdravil dogovor z Iranom, republikanci kritični

Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj pred Belo hišo pozdravil zgodovinski dogovor o iranskem jedrskem vprašanju, ki so ga dosegli pogajalci v švicarski Lozani.

WASHINGTON > Barack Obama je priznal, da zgodba še ni končana. Ameriške kongresne kritike je opozoril, da če spodkopajo dogovor, bo svet odgovornost za to naprtil ZDA.

Obama je dejal, da je dogovor o ključnih parametrih nadzora nad iranskim jedrskim programom podlaga za končni sporazum, ki bo predvidoma dosežen do 30. junija letos. “To je dober dogovor, ki dosega naše ključne cilje,” je dejal. Dodal je, da bo svet takoj videl, če bo Iran kršil dogovorjeno.

Ameriški kongres, ki je glede Irana bolj na strani Izraela kot svoje vlade ne glede na stranko, ostaja še naprej skeptičen glede dogovora, ki ga bo moral enkrat v prihodnosti potrditi. Vendar je Obama včeraj kongresnike jasno opozoril: “Za propad mednarodne diplomacije bodo krive ZDA”.

Obama: Imeli smo tri možnosti

Člani ameriške pogajalske ekipe iz Lozane, kjer je bil danes dosežen okvirni dogovor o sporazumu o iranskem jedrskem vprašanju, bodo v prihodnjih dnevih in tednih kongres seznanili s podrobnostmi. Obama je dodal, da bo sam poklical izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je najglasnejši nasprotnik pogajanj z Iranom.

Obama je tudi dopustil možnost, da bo Iran skušal nadaljevati z jedrskim programom na skrivaj, vendar dogovor po njegovih besedah temelji na sistemu verifikacije, ki bo to takoj zaznal. Dogovor naj bi čas za razvoj morebitne jedrske bombe Iranu premaknil z dveh do treh mesecev na najmanj leto dni.

Skeptikom je ameriški predsednik dal vedeti, da so imeli tri opcije. Ena je ta, ki jo zdaj uresničujejo, druga je bombardiranje iranskih jedrskih zmogljivosti, tretja pa je nadaljevanje sankcij. Prepričan je, da drugi dve opciji Iranu omogočata, da napreduje z jedrskim programom, le prva pa je smiselna. “Če nam uspe in bo Iran izpolnil dogovorjeno, potem bomo na miren način rešili eno največjih groženj naši varnosti,” je dejal Obama.

Ameriško dogovarjanje s šiitskim Iranom je vneslo preplah med sunitske zaveznike ZDA na Bližnjem vzhodu. Obama je zato sporočil, da je že govoril s savdskim kraljem in napovedal, da bo kmalu v Washington na konferenco povabil voditelje šestih sunitskih držav ob Perzijskem zalivu - Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Omana, Katarja, Bahrajna in Kuvajta.

Republikanci in Netanjahu zavračajo dogovor

Ameriški republikanci so v četrtek pričakovano večinoma zavrnili okvirni dogovor, dosežen na pogajanjih o iranskem jedrskem programu v švicarski Lozani, izraelski premier Benjamin Netanjahu je Obami po telefonu povedal, da dogovor ogroža obstoj Izraela.

Netanjahu je ocenil, da dogovor ne bo preprečil Iranu pot do jedrske bombe, ampak mu bo to pot tlakovala. “Povečal bo tveganje za širjenje jedrskega orožja in vojno,” je dejal.

Okvirnega dogovora, ki je podlaga za dokončni sporazum med Iranom in svetovnimi silami do 30. junija, sicer ni brez zadržkov hvalil niti Obama.

“Neizbežne kritike dogovora lahko vprašam le to, če resno mislijo, da je dogovor s podporo svetovnih sil slabša izbira kot tveganje še ene vojne na Bližnjem vzhodu in slabša izbira od tega, kar smo delali skoraj dve desetletji?” je dejal Obama. Poudaril je, da so to resne svari, ki zadevajo vojno in mir, zato jih je treba ocenjevati na podlagi tega, kaj je najboljše za ameriško nacionalno varnost.

“Če kongres ubije dogovor brez pametne alternative, potem bodo krivdo za poraz diplomacije nosile ZDA. Mednarodna enotnost bo propadla in pot do konflikta se bo razširila,” je dejal Obama, ki ve kaj ga čaka v kongresu, kjer je več zaveznikov Izraela kot Bele hiše.

Republikanci so bili v kritikah presenetljivo zadržani. Verjetno zato, ker si velika večina Američanov ne želi nove vojne na Bližnjem vzhodu in glede na ankete trdno podpira diplomatsko rešitev.

Predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose, republikanec Bob Corker iz Tennesseeja je skupaj z demokratskim kolegom Robertom Menendezom iz New Jerseyja pripravil predlog zakona, po katerem mora Obama v petih dneh od sprejetja dogovor prinesti v kongres. Tu bi se nato začela 60-dnevna razprava o predlogu, preden se lahko ukinejo kakršnekoli sankcije proti Iranu. Če dve tretjini kongresa zavrneta sporazum, Obama sankcij ne bo mogel odpraviti in priprave na naslednjo vojno se lahko začnejo.

Dogovor naj bi najprej potrdili na ZN

Obama menda namerava dogovor skupaj z drugimi članicami Varnostnega sveta ZN najprej potrditi na ZN, ne glede na to, pa nasprotuje Corkerjevemu in Menendezovemu predlogu, ker trenutno ni jasno, koliko kongresnikov ima na svoji strani. Corker je dejal, da je potrebno počakati na podrobnosti, vendar pa mora kongres glede na vso iransko zgodovino sporazum pregledati, preden bo šel v ZN.

“Če se lahko diplomati pogajajo dve leti, ima lahko tudi kongres čas za pregled sporazuma, ki bo v temeljih spremenil naše odnose z Iranom in sankcije, ki jih je uvedel kongres,” pa je povedal Menendez, ki se trenutno otepa obtožb o korupciji. K pregledu dogovora je pozval tudi predsednik predstavniškega doma, republikanec John Boehner iz Ohia, senator iz Arkansasa, republikanec Tom Cotton pa ga je povsem sesul.

Cotton je skupaj z nekaterimi kolegi Iranu napisal pisno opozorilo, da lahko senat z enim zamahom odpravi vsak dogovor. “Edini sprejemljivi dogovor je popolna jedrska razorožitev Irana, ki nima pravice do plemenitenja urana za orožje. Pogajati se je potrebno s pozicije moči. Okvirni dogovor pomeni nevarne koncesije Iranu,” je dejal Cotton.

Okvirni dogovor Iranu pušča objekt za plemenitenje urana za jedrsko energijo v Natanzu, podoben objekt Fordo pa se bo preoblikoval v jedrski raziskovalni center. Objekt za plutonij v Araku bo prav tako prenehal s proizvodnjo. Iran bo inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) predal v nadzor dve tretjini svojih centrifug in jih bo imel namesto 19.000 v uporabi le 5060. Sankcije se lahko odpravijo le, ko bodo inšpektorji IAEA potrdili, da je Iran uresničil dogovorjeno.

Odzvali so se tudi republikanski predsedniški kandidati. Jeb Bush je dejal, da okvirni dogovor legitimizira iranske jedrske zmogljivosti in da z ničemer ne opravičuje umika sankcij. Teksaški senator Ted Cruz je poudaril, da mora Obama priti z dogovorom v kongres in tam prepričati kongresnike ter ljudstvo. Floridski senator Marco Rubio pa je dogovor označil za polomijo, ki jo skuša Obama prikazati kot diplomatski uspeh.

Reakcije niso bile le negativne. Demokratka Hillary Clinton je dogovor označila kot pomemben korak na poti do preprečitve jedrskega Irana, ki ne bo enostavna. Dejala je, da bo hudič v podrobnostih, vendar pa si diplomacija za zdaj zasluži možnost uspeha. Vodja senatnih demokratov Harry Reid iz Nevade je izrazil previden optimizem, saj je diplomatska rešitev veliko bolj zaželena kot alternative.

STA

---