Notranji ministri EU za vzpostavitev evropske mejne straže

Notranji ministri EU so danes dosegli soglasje o vzpostavitvi Evropske mejne in obalne straže. Države članice so tudi potrdile, da bodo pospešile dane zaveze v okviru sheme premestitve in preselitve beguncev.

LUXEMBORUG > Slovenija bo v skladu z napovedjo aprila premestila 40 oseb in do poletja sprejela 20 oseb.

Ministri so na zasedanju, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga, dosegli soglasje o predlogu glede vzpostavitve Evropske mejne in obalne straže.

Sedaj je na Evropskem parlamentu, da stori naslednji korak. Prepričan sem, da če bomo nadaljevali v tem tempu, lahko zakonodajni postopek zaključimo junija. “Ne moremo si privoščiti odlašanja,” je na novinarski konferenci po koncu zasedanja opozoril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Slovenija je po navedbah Špenge kompromisni predlog glede evropske mejne straže, v katerem je bila večina njenih pomislekov upoštevana, podprla. Ustrezno je rešeno tudi vprašanje definicije zunanje meje, ki se zdaj jasno nanaša na zunanjo mejo EU.

Komisija je določila cilj, da bo do konca maja premestila 20.000 ljudi

Države članice so bile znova pozvane k izvajanju sporazuma med EU in Turčijo, predvsem k okrepitvi premestitve beguncev iz Italije in Grčije kot tudi trajni preselitvi sirskih beguncev iz Turčije.

Veliko članic je pokazalo voljo do tega, a nismo še na cilju, je dejal notranji minister in trenutno predsedujoči EU Klaas Dijkhoff. “Danes je bilo danih več zavez in to je dobra novica,” je pripomnil.

Slovenija se je v skladu z odločitvijo vlade zavezala, da bo sprejela 567 oseb iz sheme premestitve in 20 oseb iz sheme trajne preselitve. V okviru relokacije bo že v tem mesecu premeščenih 40 oseb in sicer 10 iz Italije in 30 iz Grčije. V okviru trajne preselitve pa bo Slovenija že do poletja sprejela 20 oseb, k sprejemu katerih se je zavezala septembra lani, so sporočili iz slovenske delegacije.

Tudi Avramopulos je članice znova opomnil, da morajo pri relokacijah storiti več. Številke namreč še vedno ostajajo nizke. Potrebno je pomagati Grčiji in Italiji, je poudaril. Doslej je bilo iz obeh držav premeščenih nekaj več kot 1200 ljudi, medtem ko jih samo v Grčiji še vedno čaka več deset tisoč.

Komisija je določila cilj, da bo do konca maja premestila 20.000 ljudi tako iz Grčije in Italije. Komisar je izrazil prepričanje, da lahko članice te številke uresničijo, če le obstaja politična volja.

Deljena mnenja glede spremembe Dublinske uredbe

Današnja razprava se je vrtela tudi okoli reforme evropskega azilnega sistema. Članice so se strinjale, da obstoječi azilni sistem ne deluje, zato potrebujemo boljše in nove dolgoročne rešitve.

Avramopulos je dal pri tem jasno vedeti, da “ne gradimo trdnjave Evropa”. Migranti bodo še naprej trkali na naša vrata v iskanju zatočišča. Zato je potrebno z migrantskimi tokovi upravljati na učinkovit način, ki je hkrati pošten za evropske državljane, gostujoče države kot tudi za državljane tretjih držav.

V razpravi o prihodnjem razvoju skupnega evropskega azilnega sistema se je večina članic po navedbah slovenske delegacije strinjala, da je potrebna sprememba pravne podlage v smeri kodifikacije in odprave administrativnih ovir za vodenje postopkov.

Bolj deljena so bila mnenja glede spremembe Dublinske uredbe, kjer je komisija predlagala dve opciji, in sicer nadgradnjo obstoječe z dodatnim mehanizmom za krizno premestitev in pa popolno prenovo in odstop od koncepta odgovornosti prve države azila v EU.

Po navedbah Špenge Slovenija kratkoročno podpira vzpostavitev seznama varnih držav izvora in varnih tretjih držav na ravni EU, saj bo samo to lahko pripeljalo do bolj poenotenih odločitev v podobnih primerih in zagotovilo učinkovite in krajše postopke. A dolgoročno potrebujemo popolno prenovo azilnega sistema.

Varnosti ni mogoče zagotavljati zgolj na zunanjih mejah EU

Današnja razprava o reformi azilnega sistema je bila prva tovrstna z državami članicami. Večina držav se strinja, da je potrebno izboljšati sistem v celoti, ne samo Dublinski sistem, je ugotovitve strnil Avramopulos.

Ministri so govorili tudi o boljši uporabi informacijskih sistemov za učinkovitejši nadzor zunanjih meja, pri čemer so podprli predloge komisije in jih označili kot pomemben prispevek k povečanju varnosti.

Špenga je v razpravi poudaril, da sedanja varnostna situacija in migracijska kriza, s katerima se sooča EU, terja povezovanje vzpostavljenih orodij v koherenten sistem. Vendar pa varnosti ni mogoče zagotavljati zgolj na zunanjih mejah EU, pač pa je potrebno izboljšati delovanje tudi znotraj schengenskega območja.

Komisija je ob tem napovedala, da bo v kratkem ustanovila posebno strokovno skupino, ki se bo sestala v začetku maja in pripravila konkretne predloge sprememb.

STA

---