Nizozemski minister: Mini schengen eden od elementov kriznega načrtovanja

Možnost vzpostavitve ožjega schengenskega območja je eden od elementov kriznega načrtovanja za primer, ko zaželene evropske rešitve ne bi delovale, je konec tedna v Amsterdamu povedal nizozemski minister za migracije Klaas Dijkhoff. Gre preprosto za to, da odgovorne vlade ne morejo staviti le na enega konja, je ponazoril.

AMSTERDAM > O možnosti vzpostavitve mini schengna, v katerem bi bili Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Nemčija in Avstrija, so novembra prvi poročali nizozemski mediji kot o ukrepu v skrajnem primeru, če nič drugega ne bo delovalo.

V Sloveniji je to vprašanje sprožilo burno razpravo. Slovenski premier Miro Cerar je sredi decembra poudaril, da mini schengna ni in ga ne bo ter se je ta ideja novembra iz notranjepolitičnih razlogov razširila med nekaterimi politiki na Nizozemskem.

Cerar je tedaj tudi povedal, da je dobil zagotovila, tudi osebno od nizozemskega kolega, da te ideje dejansko ni, da nikoli ni zaživela v nekih resnih razpravah in da je v bistvu “popolna izmišljotina”.

Rutte za omejevanje pritoka migrantov, premestitev beguncev znotraj unije in zagotavljanje zadostnih sprejemnih zmogljivosti v članicah unije

V državi, kjer se je ideja pojavila, so politiki zdaj v odzivih na vprašanja o tej temi načeloma zelo zadržani. “Ne bom se spuščal v to,” je bil v četrtek v Amsterdamu odrezav nizozemski premier Mark Rutte v odgovoru na vprašanje o mini schengnu.

Vso pozitivno energijo je namreč treba po Ruttejevih besedah osredotočiti na omejevanje pritoka migrantov ter na izvajanje že sprejetih načrtov za premestitev beguncev znotraj unije in na zagotavljanje zadostnih sprejemnih zmogljivosti v članicah unije.

Dijkoff: To je krizno načrtovanje

Nizozemski minister za migracije Klaas Dijkhoff, član Ruttejeve konservativno-liberalne Stranke za svobodo in demokracijo VVD, je bil bolj zgovoren. “To ni nekaj, česar si želimo. To je krizno načrtovanje,” je poudaril v četrtek pogovoru z bruseljskimi dopisniki na obisku v Amsterdamu.

Pri ideji o mini schengnu po Dijkhoffovih besedah ne gre za nek nov načrt, temveč za to, da odgovorne vlade ne morejo staviti le na enega konja, temveč morajo imeti krizni načrt in to je eden od elementov. V nezaželenem primeru, ko ne bi bilo mogoče doseči dobre rešitve za vse, je bolje zagotoviti usklajene rešitve z nekaterimi državami, kot da vsak ukrepa po svoje, je pojasnil.

Na vprašanje, ali je vzpostavitev mini schengna sploh izvedljiva, je Dijkhoff odgovoril, da je izvedljiva v smislu, da mini schengen že zdaj obstaja v svoji najmanjši obliki - države, ki je uvedla nadzor na svojih mejah. “In nadzora na meji ni smiselno ohranjati med državami, kjer nima nobenega učinka,” je dodal.

Mini schengen torej ni zaželen, je večkrat ponovil Dijkhoff, vendar pa je v primeru pomanjkanja pravih evropskih rešitev po njegovih besedah logična posledica krizni načrt z vsemi rezervnimi možnostmi, tako na nacionalni ravni kot širše.

Rotterdam naklonjen odprtim mejam

Medtem ko nekateri nočejo govoriti o mini schengnu, drugi pa poudarjajo, da je to sicer nezaželen, a nujen element v kriznem načrtovanju, tretji opozarjajo na gospodarske interese, zlasti največjega evropskega pristanišča v Rotterdamu.

Predstavniki pristanišča v Rotterdamu poudarjajo, da so zelo naklonjeni odprtim mejam in da je tudi v prihodnje pomembno ohraniti odprte meje, saj je to dobro za trgovino in za ljudi. Tudi župan Rotterdama Ahmed Aboutaleb izpostavlja, da si želijo odprtih mej.

Neuradno je bilo na Nizozemskem slišati tudi, da je treba idejo o mini schengnu razumeti zlasti kot pritisk na nekatere članice unije, ki niso voljne sodelovati v skupnih prizadevanjih in ne spoštujejo evropskih pravil.

Premestitev beguncev in hotspoti so le začasen obliž

Nizozemski politiki ob prevzemu šestmesečnega predsedovanja Svetu EU vsi po vrsti poudarjajo, da je prvi nujni korak zajeziti pritok migrantov.

Minister Dijkhoff je poudaril, da je treba vzpostaviti tak sistem, da se beguncem ne bo splačalo obiti uradnega postopka, predvidenega z načrtom za premestitev beguncev znotraj unije, ki vključuje obvezno registracijo v hotspotih.

Že ob odločitvi o premestitvi beguncev znotraj unije in vzpostavitvi hotspotov so se vsi zavedali, da je to le začasen obliž, ne rešitev, a veliko je dobrih razlogov, da se s tem nadaljuje. Je pa treba vzporedno razmišljati tudi o drugih rešitvah, je še poudaril Dijkhoff.

Sprožitvi 26. člena schengenskega zakonika, ki predvideva do dveletno uvedbo nadzora na notranjih mejah ene ali več članic unije, se je po ministrovih besedah še moč izogniti, kot se je še moč izogniti kolapsu schengna. A prej ali slej bo napočil čas, ko se ji ne bo več mogoče izogniti, je opozoril Dijkhoff.

STA

---