Nizozemci naj bi razmišljali o mini schengnu

Nizozemska vlada premierja Marka Rutteja preučuje možnost vzpostavitve manjšega območja brez notranjih meja, v katerem bi bili poleg Nizozemske le še Belgija, Luksemburg, Nemčija in Avstrija. O tem je v sredo poročal nizozemski časnik Telegraaf. Za temi načrti stoji begunska kriza.

HAAG > Nekakšno “mini schengen” območje bi delovalo skupaj in bolj natančno nadziralo svoje zunanje meje, piše Telegraaf. Namen je uvesti boljši nadzor nad prihajanjem številnih prosilcev za azil. Šlo naj bi za ukrep v skrajni sili, če res nič drugega ne bo delovalo.

Časnik spomni na nedavno izjavo državnega sekretarja na nizozemskem pravosodnem ministrstvu Klaasa Dijkhoffa, ki je po srečanju s kolegi iz drugih držav EU ocenil, da pritok beguncev kaže, da schengenski sistem ne deluje več.

Spomni tudi na besede nemške kanclerke Angele Merkel poleti, da bo, če druge članice EU ne bodo pripravljene sprejeti določenega števila beguncev in si pravično porazdeliti bremena, odprla vprašanje prihodnosti schengna.

V Ruttejevi desno liberalni Stranki za svobodo in demokracijo VVD so že potrdili, da bodo načrt o “mini schengnu” podprli, saj da je “pritok beguncev tako velik, da so potrebni nekonvencionalni ukrepi”. V veliki vladni koaliciji v Haagu so poleg VVD še laburisti (PvdA).

Prav danes bo nizozemski parlament razpravljal o razmerah po petkovih terorističnih napadih v Parizu in na dnevnem redu naj bi bili tudi omenjeni načrti, medtem piše tednik za evropske zadeve Politico. A kot dodaja, bo to idejo zelo težko izpeljati, še posebej glede na to da Nizozemska z januarjem prevzema polletno predsedovanje Svetu EU.

Območje schengna, znotraj katerega se lahko osebe prosto gibajo, povezuje 22 držav članic EU in štiri države, ki niso del unije. Problematična je predvsem grška meja s Turčijo, zunanja meja EU in schengna, preko katere bolj ali manj nenadzorovano prihaja na tisoče ljudi dnevno.

STA

---