Nemčija skuša zajeziti naval prosilcev azila z Balkana

Nemčija, ki se sooča z navalom migrantov na begu pred revščino in vojno, razmišlja o različnih ukrepih, s katerimi bi prišleke z Zahodnega Balkana odvrnila od iskanja azila na svojih tleh. Za azil je letos v Nemčiji zaprosilo slabih 100.000 ljudi z Zahodnega Balkana, a le redki med njimi lahko računajo na ugodno razrešitev prošnje.

Nemška kanclerka Angela Merkel
Nemška kanclerka Angela Merkel 

BERLIN > Od približno 200.000 vseh prošenj za azil, kolikor jih je Nemčija prejela v letošnjem letu, jih je bilo kar 97.000 vloženih s strani državljanov balkanskih držav. Berlin jih je le med 0,2 in 0,3 odstotka prepoznal kot begunce.

Na drugi strani so v Nemčiji v enakem obdobju prejeli 44.000 prošenj za azil s strani beguncev iz Sirije, ki so jim v 85 odstotkih odobrili zaščito, je razkril vodja nemškega urada za migracije in begunce (BAMF) Manfred Schmidt.

"To pomeni, da je dvakrat več prošenj z Balkana kot iz krizne regije, ki jo vsak večer vidimo na televiziji. Te številke kažejo, da je nekaj izgubilo ravnotežje," je komentiral Schmidt.

Nemčija, ki je prva destinacija za prosilce azila v Evropi, letos pričakuje kar 500.000 beguncev, kar je več kot dvakrat več od lanskih 200.000. Z navalom prišlekov oziroma njihovo nastanitvijo pa se le stežka sooča, navajajo nemški uradniki.

Zakon naj bi v veljavo stopil že ta mesec

Zaradi tega naj bi s posebnim zakonom poskrbeli, da bi pri očitno neutemeljenih prošnjah za azil, pri čemer gre predvsem za prošnje migrantov z Balkana, izrekli prepoved ponovnega prihoda in prebivanja za schengensko območje. Ta zakon naj bi po navedbah BAMF v veljavo stopil že ta mesec.

"Če greš po tej poti, ti ne grozi le vrnitev v državo izvora, temveč prav tako po zakoniti poti ne boš več mogel potovati v države v schengenskem območju," je zakon komentiral Schmidt. Kot je pojasnil, številni prosilci azila sedaj že po kratkem času vložijo novo prošnjo. "50 odstotkov od 20.000 ponovnih prošenj je tistih z Zahodnega Balkana. Gre za neke vrste učinek vrtljivih vrat," je dodal.

Da bi skrajšali postopke prosilcev azila iz držav z majhnimi možnostmi, pa bi morali zmanjšati tudi izdatke zanje, je še povedal Schmidt. Ob tem se je zavzel, da se balkanskim prosilcem azila zmanjša približno 140 evrov visoka mesečna podpora ali se jo zamenja s podporo v dobrinah.

Da bi morali balkanske prosilce azila, ki imajo le malo možnosti za ugodno razrešitev prošnje, čimprej poslati domov, je poudaril tudi vodja poslanske skupine vladajočih krščanskih demokratov (CDU) Volker Kauder. Kot je dejal za nedeljsko izdajo časnika Welt am Sonntag, bi jih morali že iz prvega nastanitvenega centra, torej preden jih namestijo po občinah, poslati nazaj v domovino. "Kdo prihaja na primer s Kosova, bi moral že v mesecu dni nazaj domov," je poudaril Volker.

Nemčija je za zajezitev dotoka ljudi z Balkana BiH, Makedonijo in Srbijo že razglasila za varne države

Težave občin pri soočanju z neprekinjeno naraščajočim valom beguncev bodo sicer osrednja tema prihodnjega vrha med zvezno vlado in deželami, ki je predviden 9. septembra. Na dnevnem redu tega vprašanju azila namenjenega srečanja bo nadaljnja zvezna finančna pomoč deželam, po poročanju Deutsche Welle pa tudi razširitev seznama t. i. varnih držav.

Nemčija je za zajezitev dotoka ljudi z Balkana BiH, Makedonijo in Srbijo že razglasila za varne države, zaradi česar je na primer pozitivno razrešenih le 0,1 odstotka prošenj za azil s strani Srbov. Med varne države pa naj bi po novem uvrstili še Albanijo, Kosovo in Makedonijo. Samo s Kosova so na primer v prvem polletju letos prejeli 29.000 prošenj za azil, kar je druga največja posamična skupina državljanov za Sirci. V enakem obdobju lani je bilo tovrstnih kosovskih prošenj le 2000.

Da razširitev seznama varnih držav ne bi smel biti tabu, meni tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki prihaja iz vrst koalicijskih socialdemokratov (SPD). "Soglasje ljudi v Nemčiji za sprejem beguncev v stiski bomo lahko dobili le, če si bomo verodostojno prizadevali za pospešitev postopkov in pri tistih, ki nimajo nobene možnosti za prepoznanje statusa azilanta, poskrbeli za jasnost," je dejal.

STA


Najbolj brano