Nemčija bo prosilce za azil vračala v države EU, preko katerih so prišli

Nemčija namerava sirske prosilce za azil v skladu z dublinsko uredbo vračati v druge države članice EU, preko katerih so prišli, z izjemo Grčije, so danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa potrdili na notranjem ministrstvu v Berlinu.

Angela Merkel
Angela Merkel 

BERLIN > Kot so pojasnili, to velja od 21. oktobra, potem ko dublina za sirske državljane od avgusta niso izvajali.

V skladu z veljavnimi evropskimi pravili, opredeljenimi z dublinsko uredbo, je treba prošnjo za azil obravnavati v državi, kjer oseba vstopi v EU. A ta ureditev spričo rekordnega begunskega vala ne deluje in to je jasno pokazala tudi odločitev Nemčije konec avgusta, da pravilo obide in ga v primeru državljanov Sirije začasno ne uveljavlja.

A potem ko je v Nemčijo letos prispelo že blizu 800.000 beguncev in migrantov, do konca leta pa jih pričakujejo milijon, so se v Berlinu očitno odločili za drugačen pristop.

Kot je namreč danes pojasnil tiskovni predstavnik notranjega ministrstva, dublinski postopek velja za vse države izvora in vse članice EU z izjemo Grčije. Kot je še dodal v pojasnilo, to od 21. oktobra znova velja tudi za državljane Sirije. Nemški zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) sedaj znova v vsakem posameznem primeru preverja vse vidike vstopa v Nemčijo.

To naj bi pomenilo, da pri vsakem prosilcu za azil preučijo, ali je ta pred prihodom v Nemčijo vstopil še v kakšno drugo državo članico EU. Če je temu tako, ga je treba vrniti v to državo.

Kot so še dodali na ministrstvu, je vnovično uveljavljanje dublinskega sistema za prosilce za azil iz vseh držav eden od vrste različnih ukrepov, s katerimi skuša Nemčija kljub velikemu številu beguncev vrniti “urejen postopek pri vstopanju v državo in pri izvajanju azilnih postopkov”.

Kot sicer dodaja dpa, bi se lahko vračanje ljudi v druge članice EU v trenutnih razmerah oz. na kratek rok izkazalo za problematično, saj jih te države večinoma niso registrirale.

Slovenija sicer pravi, da kot varuhinja schengenske meje registracijo beguncev in migrantov izvaja.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes dejala, da je “precej prepričana”, da bo z Veliko Britanijo mogoče skleniti dogovor, da bi tako preprečili možnost izstopa te države iz EU. Britanski premier David Cameron je sicer danes objavil štiri cilje za reformo EU, ki naj bi zagotovila, da Velika Britanija ostane njena članica.

“Kar je na mizi, ni presenečenje. Želimo delati na predlogih z držo, usmerjeno k rešitvi,” je povedala Merklova, potem ko je Cameron danes objavil svoje zahteve.

“Nekatere zahteve so težke, druge manj, a če se držimo duha, da lahko to rešimo, sem precej prepričana, da lahko uspemo,” je dejala kanclerka po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Cameron je danes izrazil prepričanje, da mu bo uspelo doseči dogovor, ki bo ustrezal tako Veliki Britaniji kot ostalim partnericam v EU. Če pa dogovora ne bo, pa bodo v Londonu “znova premislili” o članstvu v EU in bo tudi sam podprl “brexit”.

Cameron je med štirimi cilji izpostavil zaščito enotnega trga, vzpodbujanje konkurenčnosti, izvzetje Velike Britanije iz poglabljanja unije skupaj s krepitvijo vloge nacionalnih parlamentov ter omejevanje pravic za prišleke iz drugih članic, ki naj ne bi mogli več koristiti določenih socialnih pravic ali davčnih olajšav.

Medtem ko se je Merklova odzvala precej samozavestno, pa so v Bruslju bolj nezadovoljni. Nekatere Cameronove zahteve so namreč močno problematične, zlasti tiste glede prostega pretoka delovne sile, so se danes odzvali v Evropski komisiji.

STA


Najbolj brano