Nemčija bo drastično zmanjšala socialno pomoč prosilcem z azil

Nemška kanclerka Angela Merkel se bo danes popoldne v Berlinu sešla s predsedniki vlad nemških zveznih dežel, s katerimi naj bi se dogovorili o obsežnem svežnju ukrepov za obvladovanje begunske krize.

BERLIN > Med drugim bodo razpravljali o številnih spremembah zakonodaje o azilu, s katerimi bo med drugim drastično zmanjšala socialno pomoč, ki jo namenja prosilcem za azil ter slednje dlje zadrževala v sprejemnih centrih, kjer bi jim nudili predvsem materialno pomoč. Albanija, Kosovo in Črna gora pa bodo razglašeni za tako imenovane varne države.

Na tako imenovanem nemškem vrhu bo vodja nemškega urada za migracije in begunce Frank-Jürgen Weise predstavil predloge za pospešitev azilnega postopka, s čimer bi hitreje rešili sedanjih 275.000 prošenj za azil.

Dogovorili naj bi se tudi o prihodnji delitvi stroškov v zvezi z begunci med državo, zveznimi deželami in občinami. Doslej so velik del bremen nosile dežele in občine, letos pa so od vlade dobile milijardo evrov. Zdaj je govora o tem, da bi zvezna vlada deželam v prihodnje plačevala pavšalni znesek za vsakega begunca, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nemčija sicer velja za eno od glavnih destinacij beguncev, ki v velikem številu prihajajo v Evropo. Po ocenah nemških oblasti naj bi v državo letos prišlo 800.000 prosilcev za azil, podkancler Sigmar Gabriel pa je nedavno dejal, da bi jih bilo lahko tudi do milijona. Po nekaterih podatkih naj bi jih doslej v Nemčijo prispelo že več kot 500.000.

Nemška kanclerka Angela Merkel meni, da prerazporeditev beguncev po EU, o kateri so v torek dosegli dogovor notranji ministri unije, ne bi smela biti enkratno dejanje, temveč se zavzema za bolj trajno ureditev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “ Zdaj smo videli prvi korak, a še nismo pri koncu, kamor moramo priti,” je poudarila nemška Merklova v nemškem parlamentu. Menila je še, da prerazporeditev beguncev po Evropi na dolgi rok lahko deluje le ob doslednem nadzoru na zunanjih mejah unije, torej v Italiji, Grčiji in, če se bo izkazalo za potrebno, tudi v Bolgariji.

Notranji ministri EU so dosegli dogovor o premestitvi 120.000 beguncev znotraj unije, a ne s soglasjem, temveč z veliko večino. Proti so bile Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija, Finska pa naj bi se vzdržala. Premestitev 120.000 beguncev bo potekala v dveh fazah. V prvi fazi bodo iz Italije in Grčije premestili 66.000 oseb, v drugi fazi čez 12 mesecev pa še 54.000 oseb, načeloma prav tako iz Italije in Grčije.

Begunsko krizo pa je Merklova označila za “nacionalen, evropski in globalen napor”. “Naše delovanje v sedanji krizi bo našo celino zaznamovalo na dolgi rok,” je poudarila po sredinem izrednem vrhu EU o begunski krizi. Menila je še, da bi morali v Evropi obdržati minimalne standarde za nastanitev in oskrbo beguncev, pa tudi pri postopku za pridobitev azila. Kot je dejala, teh standardov na mejah EU trenutno ne spoštujejo vedno.

Vzroke za begunstvo bo po mnenju nemške kanclerke moč odstraniti le ob sodelovanju z ZDA, Rusija ter državami Bližnjega vzhoda, še poroča dpa.

STA

---