Nemčija bi letos za begunce potrebovala 10 milijard evrov

Nemčija bi za pričakovanih 800.000 beguncev potrebovala približno 10 milijard evrov, ocenjuje inštitut za ekonomske raziskave Ifo s sedežem v Münchnu. Ob tem opozarja, da gre za konzervativno oceno, saj ne vključuje družinskih članov, ki bi se beguncem pridružili, ali izobraževanja zanje.

Nemška kanclerka Angela Merkel.
Nemška kanclerka Angela Merkel. 

MÜNCHEN > Kot so sporočili iz Ifa, je struktura kvalificiranosti beguncev iz Sirije, Iraka, Nigerije in Afganistana verjetno slaba. Čeprav so večinoma mlajši od demografskega povprečja, je nekaj, tako Ifo, vseeno jasno - niso dobro pripravljeni za nemški trg dela.

Nemčija bo morala zato verjetno poleg učenja jezika poskrbeti še za dodatna usposabljanja. Veliko beguncev bo ostalo v Nemčiji, zato bodo morali kar najhitreje najti službe, da ne bi postali dolgoročno breme na plečih nemških davkoplačevalcev.

Nižanje minimalne plače?

Ob tem obstaja strah, da jih veliko ne bo moglo dobiti zaposlitve z minimalno urno postavko 8,5 evra, saj je njihova produktivnost enostavno prenizka. Zato bi veljalo razmisliti o nižanju minimalne plače, da bi preprečili porast brezposelnosti.

V Ifu opozarjajo še, da bi bilo zelo slabo zvišati izplačila v sistemu socialnih transferjev, znanim kot Hartz IV, saj bi to lahko vodilo do tega, da begunci ne bi iskali služb in bi predstavljali dodatno fiskalno breme.

Po oceni Ifa tudi v primeru sprostitve minimalne plače in nespremenjenih izplačil Hartz IV begunci ob takojšnji integraciji v trg dela na nemško gospodarstvo ne bi imeli pozitivnega učinka.

Čeprav obstajajo nekatere prednosti za trg dela, pa te ne odtehtajo večje brezposelnosti in čistih izplačil beguncem, še omeni Ifo.

V Skandinavijo v dveh tednih prišlo 12.400 beguncev

Na Dansko pa je preko Nemčije v zadnjih dveh tednih prispelo najmanj 12.400 beguncev, je v ponedeljek zvečer sporočila danska policija. Med njimi jih je le desetina zaprosila za azil na Danskem, ostali pa so bodisi peš bodisi z avtobusi in vlaki odpotovali na Švedsko, Norveško in Finsko.

Po ocenah danskega Rdečega križa, ki jih povzema avstrijska tiskovna agencija APA, je v minulem tednu za azil zaprosilo kakih 600 ljudi. Švedske oblasti so sporočile, da so v prejšnjem tednu dobile 6400 prošenj za azil, na Finskem so jih prejeli 2800, na Norveškem pa po navedbah tamkajšnje policije 1240.

Finska se je izkazala za presenetljivo priljubljeno ciljno destinacijo, predvsem med Iračani, ki imajo v tej državi večje možnosti, da jim priznajo status begunca, kot drugod. Finska namreč varnostne razmere v večjem delu Iraka ocenjuje kot neprimerne, v nasprotju s sosednjo Švedsko, ki meni, da je v večini Iraka razmeroma varno, poroča APA.

Izbira ciljnih držav med begunci kaže, da so številni med njimi zelo dobro seznanjeni z azilnimi postopki in drugimi pogoji v posameznih evropskih državah.

V baltskih državah ugibajo, da bi begunci kmalu utegnili ubrati še drugo pot proti Severni Evropi, ki bi vodila čez Poljsko. Del latvijske vlade se zato že zavzema, da bi spričo beguncev vnovič uvedli nadzor na mejah z Estonijo in Litvo.

STA


Najbolj brano