Nemčija, obljubljena dežela za priseljence
Svet
02. 12. 2014, 15.44
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 16.48
Priseljevanje v Evropsko unijo po navedbah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) upada, število migracij znotraj unije pa prvič presega število migracij v EU iz tretjih držav.
Veliko imigrantov pride v EU tudi po morski poti, a so ti večinoma ilegalni.
PARIZ
> Največ priseljencev iz EU pride v Nemčijo, ki ima tudi največ prosilcev za azil, še ugotavlja OECD v včeraj objavljenem letošnjem poročilu. “Po ZDA je Nemčija drugi najpomembnejši cilj za priseljence med članicami OECD, medtem ko je bila leta 2009 še na osmem mestu,” ugotavlja poročilo. Ob tem navaja, da je Nemčija lani sprejela 400.000 priseljencev, večinoma iz drugih članic EU. Na tretjem mestu je Velika Britanija, na četrtem pa Francija.
So se pa, kot ugotavlja OECD, znatno zmanjšali migracijski tokovi v Italijo in Španijo. Ti dve državi sta bili od leta 2007 do 2011 na tretjem oziroma četrtem mestu med cilji priseljevanja, zdaj pa sta na sedmem oziroma osmem mestu. Glede na podatke iz leta 2012 sicer največ priseljencev v države OECD prihaja iz Kitajske, sledijo pa Romunija, Poljska in Indija. V EU je leta 2012 iz tretjih držav prišlo 950.000 migrantov, kar je upad glede na leto 2007, ko se je preselilo 1,4 milijona priseljencev.
V Slovenijo je lani prišlo 11.700 priseljencev, leto poprej pa 12.300. V Slovenijo so se v preteklih letih največ priseljevali iz bližnjih balkanskih držav - BiH, Kosova, Hrvaške, Makedonije in Srbije. Med vzroki za izdajanje začasnih dovoljenj za bivanje sta bila leta 2013 najpogostejša zaposlitev (47 odstotkov) in ponovna združitev z družino (29 odstotkov).
OECD, ki ima 34 članic, je v najnovejšem poročilu o migracijah še izpostavila, da je ekonomska kriza še posebej hudo prizadela priseljence, vendar pa je večina tujcev kljub temu zaposlenih. OECD ob tem poudarja, da bi morale države na priseljence gledati kot na človeški vir, ne pa kot na težavo. Morali bi tudi vlagati v integracijske politike, da bi izkoristili sposobnosti priseljencev. “Obstaja veliko načinov, kako lahko priseljenci prispevajo h gos-podarski rasti,” so izpostavili v OECD. Kot primer znova navajajo Nemčijo, kjer je priseljevanje prispevalo k višji gospodarski rasti, medtem ko imajo številne evropske države težave z nizko gospodarsko rastjo. STA