Nekateri še vedno pod milim nebom

Pretežno afganistanske prosilce za azil v Gorici že od konca poletja selijo z ene začasne lokacije na drugo, trajne rešitve pa še niso našli. V mesto skoraj vsakodnevno prihajajo novi pribežniki. Zaradi mraza in županove prepovedi ne prenočujejo več ob Soči, nekateri med njimi pa še vedno prespijo kakšno noč pod milim nebom, najpogosteje v parku spomina sredi mesta.

Minuli petek so Goričani, ki jim ni vseeno, približno  50 pribežnikom, ki so nameravali prespati pod milim nebom, na različnih lokacijah omogočili začasno streho nad glavo.  Foto: Pierluigi Bumbaca
Minuli petek so Goričani, ki jim ni vseeno, približno 50 pribežnikom, ki so nameravali prespati pod milim nebom, na različnih lokacijah omogočili začasno streho nad glavo.  Foto: Pierluigi Bumbaca

GORICA > Zgodba o afganistanskih pribežnikih, ki se že nekaj mesecev zgrinjajo v Gorico, kjer deluje edina komisija za preverjanje prošenj za podelitev statusa azilanta v severovzhodni Italiji, še nima epiloga. Potem ko je konec poletja odjeknila šokantna vest o tem, da na bregu Soče pod goriškim sejmiščem v zasilnih zavetiščih in nečloveških razmerah živi več deset pribežnikov, so se zganili ljudje dobre volje in jim priskočili na pomoč.

Reševanja situacije so se lotili tudi na prefekturi, ki je kot podaljšek države prva pristojna za to. Ko konkretne rešitve ni in ni hotelo biti, so na pokrajini na lastno pest in v sodelovanju s civilno zaščito poskrbeli za postavitev začasnega šotorišča na ulici Brass.

Številni Goričani, vključno s prvim možem občine, so temu odločno nasprotovali. Goriški župan Ettore Romoli že ves čas, odkar so razmere pereče, opozarja, da je treba najti trajno rešitev, po kateri bodo tudi druga mesta in kraji v pokrajini, pa tudi širše, prevzela del bremena, ki ga trenutno najbolj občutijo prav v Gorici.

Vsak dan prihajajo novi

Desničarji so že večkrat opozorili, da novih pribežnikov v Gorici nočejo, da vodi država, kar se tega tiče, preveč milo politiko, in da je tudi med Italijani precej takih, ki so zaradi krize potrebni pomoči.

Po zaprtju šotorišča na ulici Brass so večino pribežnikov namestili v centru za prosilce za azil v Gradišču, novi prišleki pa so znova zasedli breg Soče. Konec oktobra pa je goriški župan izdal odredbo, ki iz sanitarnih razlogov prepoveduje postavljanje šotorov ob Soči. Začasno streho nad glavo so prosilci za azil takrat dobili v nekdanjem avtosalonu na Tržaški ulici. Trenutno jih 40 prenočuje v Hotelu Internazionale. V Gradišču jih je 208, v zavetišču škofijske Karitas 150, nekaj pa še na drugih lokacijah.

Po zadnjih podatkih je v Goriški pokrajini 431 prosilcev za azil, od tega kar 416 v Gorici in Gradišču. Skrb pa vzbuja predvsem to, da prihajajo novi in novi.

Skupščina združenih narodov je leta 2000 razglasila 18. december za mednarodni dan migrantov. Letos je poskušalo priti v Evropo rekordno število migrantov. Samo na tvegano pot prek morja se jih je podalo več kot 200.000, pri tem pa jih je več kot 3400 umrlo. Na območju Slovenije so policisti letos do konca oktobra obravnavali 700 ilegalnih prehodov državne meje, kar je za 18 odstotkov manj kot lani. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Albanije, Sirije, Kosova in Afganistana. Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v državo je bilo na slovenskih mejah zavrnjenih skupaj 3921 državljanov tretjih držav. Letos do novembra je za mednarodno zaščito oziroma azil v Sloveniji zaprosilo 347 ljudi. Med temi je največ Sircev (90), Afganistancev (58) in Pakistancev (23).

Novi “dom” so našli v parku spomina

Ko so jih oblasti pregnale z brega Soče, so pribežniki svoj novi “dom” našli v parku spomina sredi mesta. Minuli petek zvečer, ko se jih je približno petdeset pripravljalo na še eno mrzlo noč brez strehe na glavo, so se angažirali predstavniki človekoljubnih organizacij in nekaterih političnih strank. Vseh petdeset so spravili v avtomobile in jim poiskali topla prenočišča. A tudi ta rešitev je bila le začasna. Načeloma do torka, ko je bil napovedan nov sestanek na prefekturi, ki pa spet ni prinesel nič konkretnega. Na njem so župani, a ne vsi, podpisali nezavezujoč dokument o tem, da bodo v vsaki občini preverili možne nezasedene zmogljivosti, kamor bi bilo mogoče namestiti pribežnike.

Predstavniki občin, pokrajine in prefekture torej še vedno iščejo trajno rešitev za ureditev perečih razmer.

Skrb za pribežnike pa tudi ni poceni. Prefektura za to vsak dan nameni kar 15.000 evrov oziroma 35 evrov na prosilca za azil - za nočitve, prehrano, osebje ter druge storitve in usluge. Včeraj zjutraj je bilo v parku spomina spet več kot deset tujcev in za nekatere od njih je bilo več kot očitno, da so noč preživeli na prostem. Konec decembra.NACE NOVAK


Najbolj brano