Nasprotovanju Ankarančanov se pridružujejo tudi v Furlaniji - Julijski krajini

Po tem, ko je Občina Ankaran v začetku tedna na italijansko sodišče vložila tožbo zoper dva dekreta italijanskega ministrstva za okolje, s katerima se po njihovem skozi stranska vrata ponovno odpira možnost gradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu, je dežela Furlanija - Julijska krajina danes ponovno poudarila negativno mnenje o terminalu.

 Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Foto: Zdravko Primožič/Fpa

ANKARAN, TRST > Dolgoletna zgodba okoli načrtov španske Gas Natural za gradnjo plinskega terminala pri Žavljah je bila že skoraj pozabljena, vendar je te dni postala zopet aktualna. Ankaranska občina je namreč v ponedeljek na upravno sodišče v deželi Lacij vložila tožbo zoper dva dekreta italijanskega ministrstva za okolje. Gre za dekret iz maja letos, ki ugotavlja da je investitor izpolnil vse predhodne pogoje iz veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja iz julija 2009, ter za dekret iz februarja 2015, s katerim ministrstvo nadomešča negativno mnenje tržaške pristaniške uprave s pozitivnim, ter ugotavlja, da je okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo terminala v Žavljah iz julija 2009 veljavno.

Precej bolj odločni so v deželi Furlanija - Julijska krajina. Ob novici o tožbi ankaranske občine so tako danes poudarili svoje negativno mnenje o načrtu plinskega terminala v Žavljah. Pri tem so v sporočilu za javnost dodali, da je guvernerka Debora Serracchiani že večkrat pojasnila, da bi uplinjevalnik pri Žavljah oviral razvoj tržaškega pristanišča, hkrati pa je načrt za postavitev povsem v nasprotju z vizijo prihodnosti širšega območja Tržaškega zaliva in njegove obale. "To stališče je guvernerka Debora Serracchiani ponovila tudi med majskim obiskom v Rimu pri italijanskem ministru za gospodarski razvoj Carlu Calendi, ki je takrat pokazal razumevanje za argumente deželne vlade in potrdil, da žaveljskega uplinjevalnika ni na seznamu vladnih prioritet," so spomnili.

“Republika Slovenija nastopa zgolj kot stranski udeleženec”

Kot so pred dnevi sporočili z občine, je italijansko ministrstvo z omenjenima aktoma kršilo italijansko pravo in pravni red EU, zato so upravnemu sodišču v Laciju predlagali odpravo izpodbijanih aktov ter pridobitev predhodnega mnenja o kršitvah oz. pravilni uporabi evropskega prava od Sodišča Evropske unije EU v Luksemburgu.

V Ankaranu, kjer so se za tožbo odločili "zaradi neaktivnosti Mestne občine Koper in dejstva, da Republika Slovenija neposredno ni sprožila pravnih postopkov, ampak nastopa zgolj kot stranski udeleženec", so presenečeni nad odločitvami italijanskega ministrstva. "Letošnji dekret je namreč, zakrinkan v obliko tehnično administrativnega akta, pometel z vsemi dosedanjimi ugovori in pripombami ter dokončno odločil o slabih 600 različnih dokumentih, ki jih je pripravil investitor v obdobju desetih let," so dodali.

Mnenje, ki se nanaša na plinovod, dopušča spremembo njegove lokacije in prestavlja presojo škodljivih vplivov v gradbeno fazo. S tem se izogne nadzoru stroke in javnosti ter ugotavljanju čezmejnih negativnih vplivov v Sloveniji. Letošnji dekret pa obravnava okoljevarstveno soglasje za plinovod zgolj kot formalnost in postopek zaključi v korist investitorju. Nanj tako ne bi vplivale nobene kasnejše pravno spremenjene razmere, posledice obeh dokumentov razumejo v Ankaranu, s tem pa tudi utemeljujejo odločitev za vložitev samostojne tožbe.

“Dejstvo, da plinskega terminala še ni, kaže na uspešnost izvajanih ukrepov”

Na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor so na vprašanje, ali so seznanjeni o nadaljevanju pripravljalnih postopkov na italijanski strani za gradnjo terminala, odgovorili le, da Slovenija v tej zadevi že nastopa kot stranski intervenient v upravnih tožbah na pristojnem sodišču v Rimu ter da so plinski terminal Žavlje izbrisali iz seznama evropskih energetskih prioritetnih objektov.

Kot so dodali, na ravni vlade že deset let deluje medresorska delovna komisija za oblikovanje stališč do plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem zaledju, ki ves čas spremlja in analizira situacijo ter vladi predlaga ukrepe. "Dejstvo, da plinskega terminala še ni, kaže na uspešnost izvajanih ukrepov," ocenjujejo v Ljubljani.

Ne glede na to je dežela ukrepala tudi po sodni poti. Aprila lani je na Upravno sodišče v Laciju vložila priziv zoper odločbo o okoljski sprejemljivosti, ki jo je pripravila tehnična komisija italijanskega ministrstva za okolje. Julija letos pa je tej pritožbi dodala še eno ob vnovičnem dovoljenju, ki ga je izdalo okoljsko ministrstvo. Prepričani so namreč, da Gas Natural ni izpolnil okoljevarstvenih pogojev.

Ob tem so v deželi FJK spomnili, da so se njenim pritožbam pridružili tudi uradni protesti Pokrajine Trst ter občin Milje in Dolina.

STA


Najbolj brano