Napolitanovo voščilo z napovedjo slovesa

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano naj bi na silvestrovo, ob svoji novoletni poslanci državljanom, uradno napovedal svoj odstop. Ga bo nasledil Romano Prodi? Premier Renzi medtem obljublja konec recesije, ki se vleče zadnja tri leta.

RIM > 89-letni Giorgio Napolitano je italijanski državni poglavar od leta 2006. S položaja se je želel umakniti že leta 2013, vendar se stranke nikakor niso mogle uskladiti o njegovem nasledniku (v Italiji predsednika republike namreč voli parlament), pristal je na kandidaturo in aprila 2013 bil ponovno izvoljen. S tem je verjetno preprečil politično krizo v že tako spremenljivih razmerah v državi. Možni datum odstopa je 13. januar 2015, ko se Italiji izteče predsedovanje v EU.

Se Italiji po odhodu Napolitana obetajo nove politične težave? V odgovor na to vprašanje se je oglasil Silvio Berlusconi. Vodja opozicijske Naprej, Italija je namreč izrazil pripravljenost podpreti kandidaturo Romana Prodija za položaj italijanskega predsednika. O tem naj bi se Berlusconi po telefonu pogovarjal tudi s premierjem Matteom Renzijem. Presenečenje je precejšnje, saj je Berlusconi kandidaturi 78-letnega nekdanjega premierja, svojega velikega političnega nasprotnika, doslej odločno nasprotoval. Poznavalci pravijo, da v zameno računa na popuščanje Renzija pri reformi volilne zakonodaje (reforma Italicum), ki naj bi se začela 7. januarja.

Ob vseh svojih težavah je Italija največja žrtev velikega globalnega problema - begunstva. Po uradnih podatkih italijanskega notranjega ministrstva je od 1. januarja do 17. decembra 2014 v Italijo prek morja prispelo 167.462 beguncev, v povprečju 477 ljudi na dan. Do konca leta pa se je število še dvigalo.

Reformo volilnega sistema je Renzi februarja 2014, ko ga je njegova Demokratska stranka na premierski položaj postavila namesto Enrica Lette, napovedal kot enega ključnih projektov. A Italijane bolj zanimajo druge napovedane reforme - trga delovne sile, javne uprave in davčnega sistema, ki naj bi Italijo v letu 2015 po treh letih popeljale iz recesije. Medtem je Renzi že sestavil proračun za leto 2015. V njem je 11,5 milijarde evrov davčnih olajšav in 21 milijard evrov dodatnih javnih izdatkov. To naj bi pokrili z varčevalnimi ukrepi in z okrepljenim bojem proti davčnim utajam. Javnofinančni primanjkljaj bo tako pod evropsko predpisano mejo treh odstotkov BDP. Toda javni dolg presega 130 odstotkov BDP, torej je daleč nad evropsko mejo 60 odstotkov. Razkorak naj bi omilili z delno privatizacijo več državnih podjetij. Na seznamu so med drugim pošta, družba za nadzor zračnega prometa in državne železnice ter energetski velikan Enel. Pri tem pa mu javnost ne bo naklonjena.

Nasprotuje mu tudi tretja največja parlamentarna sila, opozicijsko gibanje Pet zvezd Beppeja Grilla. Njegovi poslanci so proti vladnim načrtom, evroskeptični Grillo je pred dnevi napovedal tudi boj za izstop Italije iz območja evra.

DAVORIN KORON

---