Napadalci v Parizu tudi z brzostrelkami iz Kragujevca

Vsaj šest brzostrelk, ki so jih uporabljali teroristi v pariškem gledališču Bataclan in v pariških lokalih, je bilo izdelanih v tovarni v Kragujevcu v Srbiji. V Francijo naj bi prišle po balkanski tihotapski poti, tudi s Hrvaške, navaja francoska televizija Canal plus v dokumentarnem filmu o balkanskih tihotapcih orožja.

Eden izmed glavnih dobaviteljev orožja za lanski januarski 
napad na uredništvo časnika Charlie Hebdo v Parizu je bil 
Claude Hermant, ki se je kot prostovoljec med vojno bojeval 
na hrvaški strani.
Eden izmed glavnih dobaviteljev orožja za lanski januarski napad na uredništvo časnika Charlie Hebdo v Parizu je bil Claude Hermant, ki se je kot prostovoljec med vojno bojeval na hrvaški strani.  

ZAGREB > Znana francoska novinarka in avtorka dokumentarnih filmov Vanina Kanban, ki je hrvaškega porekla, saj je njena mama iz Šibenika, je nekaj mesecev preživela v družbi tihotapcev orožja, ki prodajajo orožje z Balkana v zahodni Evropi. V dokumentarcu La route de la kalachnikov (Pot kalašnikovke) navaja, da tihotapci brez večjih težav prevažajo orožje iz Albanije čez Črno goro na Hrvaško in potem naprej proti zahodni Evropi. Običajno tihotapijo sedem do osem brzostrelk ter nekaj ročnih bomb in manjše količine eksploziva.

Čeprav so tihotapci iz dokumentarca načrtovali, da bodo brzostrelke prepeljali čez Slovenijo, se je zapletlo v tihotapskih vrstah in so na koncu orožje spravili iz Hrvaške čez Madžarsko, potem ko so plačali 2000 evrov madžarskemu mejnemu policistu, navaja danes tudi novinar Jutarnjega lista, ki je sodeloval s francosko kolegico.

Orožje je končalo v Marseillu, zanj pa so plačali v Splitu. Hrvaški časnik dodaja, da se je vse dogajalo nekaj mesecev pred krvavimi napadi v Parizu, v katerih je bilo 13. novembra ubitih 130 ljudi.

Nekateri tihotapci so novinarjem potrdili, da je v zaledju Dalmacije še veliko orožja, ki je ostalo po vojni na Hrvaškem, ker ga lastniki hranijo iz čustvenih razlogov ali kot trofeje. Ko so soočeni s pomanjkanjem denarja, orožje, kot so brzostrelke, bolj znane kot kalašnikovke, prodajajo za nekaj sto evrov.

Na ta način trgovci z orožjem precej preprosto pridejo do strelnega orožja, ki potem konča na ulicah zahodnoevropskih držav. Meje med balkanskimi državami niso problem zaradi velike stopnje korupcije, navaja časnik.

Poudarja, da je težko ugotoviti poreklo vsakega kosa orožja, ki ilegalno pride v Francijo, a trdi, da je vsaj ena od šestih brzostrelk, ki so jih uporabljali v napadih v Parizu, zagotovo s Hrvaške, medtem ko za eno še ni zadostnih dokazov.

Časnik še poudarja, da je bil eden izmed glavnih dobaviteljev orožja za lanski januarski napad na uredništvo časnika Charlie Hebdo v Parizu Claude Hermant, ki se je kot prostovoljec med vojno bojeval na hrvaški strani. Orožje, ki ga je prodal za teroristični napad, naj bi bilo s Slovaške.

STA


Najbolj brano