Namesto 315 le 100 senatorjev

Z včerajšnjim dnem se končuje doba čistega dvodomnega parlamentarnega sistema v Italiji. V sklopu širših institucionalnih reform je vlada Mattea Renzija zmanjšala vlogo senata v političnem odločanju.

Maria Elena Boschi Foto: Ravagli
Maria Elena Boschi Foto: Ravagli

RIM > Italijanski senat - zgornji dom parlamenta - je včeraj, tik pred začetkom parlamentarnih počitnic, pritrdil zmanjšanju svojih pristojnosti in števila senatorjev. Gre za osrednji del reforme, s katero želi vlada Mattea Renzija narediti politične institucije vitkejše in učinkovitejše.

V senatu, italijanskem zgornjem domu, ne bo več sedelo 315, temveč zgolj 100 senatorjev.

Renzijeva ustavna reforma predvideva, da bo v senatu v prihodnje sedelo le 100 in ne več 315 senatorjev. Te ne bodo več volili na splošnih volitvah, temveč jih bodo po novem izbrali deželni sveti iz vrst županov in deželnih svetnikov v sorazmerju s številom prebivalcev. Obenem se jim bodo drastično zmanjšala pooblastila in tudi dohodki. Senat po novem ne bo enakovreden spodnjemu domu - poslanski zbornici, temveč bo polj podoben slovenskemu državnemu svetu. S tem so predlagatelji, na čelu katerih je mlada ministrica za reforme Maria Elena Boschi, praktično obglavili dvodomni parlamentarni sistem.

Ta je bil neučinkovit, politični proces pa se je brez potrebe podvajal in zaviral odločitve in spremembe. Med pomembnimi argumenti v prid reforme so bili prihranki države, saj je doslej en senator državo stal približno 50.000 evrov na mesec (njegova plača je bila sicer cca. 15.000 evrov), skupni letni proračun senata pa je znašal pol milijarde evrov. Ta naj bi bil po reformi najmanj prepolovljen, saj naj bi s poslansko zbornico tudi združili strokovne in druge skupne službe.

Prav nasprotno pot od Italije pa so ubrali v Veliki Britaniji. Vlada je včeraj v zgornji dom britanskega parlamenta, lordsko zbornico, imenovala še 22 novih lordov. S tem bo lordska zbornica s 796 člani ena največjih parlamentarnih zbornic na svetu - večji bi naj bil le še kitajski nacionalni ljudski kongres. Dosedanji člani so že protestirali, ker naj bi bila gneča v zbornici prevelika, delovni pogoji pa povsem neznosni. Večina članov lordske zbornice sicer ne prejema plače, temveč le dnevna nadomestila.

Razprave v senatu so bile burne, saj so senatorji odločali o poslabšanju lastnega položaja. Za spremembe, uokvirjene v 40. členov, je na koncu glasovalo 183 senatorjev, proti pa ni bil nihče, saj so se nasprotniki odločili, da sploh ne bodo glasovali.

A reformna bitka predsednika vlade Renzija še ni dobljena, saj bo omenjeno reformo jeseni morala potrditi tudi poslanska zbornica, verjetno pa bodo o njej odločali tudi Italijani na referendumu. Omenjena reforma naj bi sicer v Italiji med drugim tudi odpravila pokrajine, s čimer se bo najbrž poslabšal tudi položaj slovenske narodne manjšine, in razširila instrument referenduma. DES


Najbolj brano