Na podnebni konferenci dosegli dogovor

Na podnebni konferenci v Limi so po dveh tednih težavnih pogajanj danes sprejeli dogovor, ki prinaša okvir za nacionalne zaveze glede zmanjšanja izpustov.

Pogajalci na podnebni konferenci v Limi so davi vendarle dosegli dogovor o formatu za zaveze posameznih držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Foto: Wikipedia
Pogajalci na podnebni konferenci v Limi so davi vendarle dosegli dogovor o formatu za zaveze posameznih držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Foto: Wikipedia

LIMA > A za okoljevarstvenike je dogovor razočaranje, saj ponuja zgolj minimalno kompromisno rešitev. Kljub temu ga mnogi označujejo za prvi korak na poti do globalnega podnebnega sporazuma.

Predstavniki 196 držav, med njimi tudi iz Slovenije, so na podnebni konferenci ZN v Limi dosegli dogovor o formatu za zaveze posameznih držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Dorekli so tudi okvire za pogajanja, ki naj bi prihodnje leto v Parizu prinesla dokončen podnebni sporazum.

Pogajalci so dogovor dosegli v noči na nedeljo, po maratonski konferenci, ki bi se morala končati že v petek, a so se pogajanja zaradi spora med razvitimi državami in državami v razvoju glede prevzemanja odgovornosti za izpuste zavlekla.

Klic iz Lime

Sprejeti dokument, poimenovan Klic iz Lime k podnebni akciji, postavlja temelje za doslej najcelovitejši dogovor o okolju. Perujski minister za okolje Manuel Pulgar Vidal, ki je ob ploskanju in vzklikih utrujenih delegatov naznanil doseženi dogovor, je ob tem priznal, da besedilo ni popolno, a da vključuje stališča vseh strani.

Sklepno besedilo na 37 straneh vladam nalaga, da do marca 2015 predložijo nacionalne načrte za zmanjšanje izpustov, pri čemer države zgolj vljudno naproša, naj posredujejo informacije o tem, kako nameravajo te cilje doseči.

V dokumentu so med drugim zapisali, da nosijo države skupno, a različno odgovornost v boju proti podnebnim spremembam. Vsaki državi je tako prepuščeno, da sama določi nacionalne zaveze.

Korak naprej?

Z današnjim dogovorom je bil tako dosežen glavni cilj konference, saj bo sprejeti dokument služil kot podlaga za prvi podnebni sporazum po kjotskem protokolu iz leta 1997. Sporazum, ki naj bi ga sprejeli konec prihodnjega leta v Parizu, v veljavo pa naj bi stopil do leta 2020, bo prvič časovno zavezoval vse države na svetu glede izpustov toplogrednih plinov.

Evropska komisija je dogovor pozdravila in ga označila kot “korak naprej” na poti do globalnega podnebnega sporazuma v Parizu. V Bruslju so ob tem izpostavili, da dogovor zahteva od vseh držav, da opredelijo predlagane cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov “na jasen, transparenten in razumljiv način”.

Pri okoljevarstvenih organizacij pa je dogovor naletel na številne kritike. Prepričane so namreč, da je nepopustljivost držav ogrozila cilje celovitega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam. Po njihovem gre za razvodenel kompromis, ki prinaša precej manj od začetnih zastavljenih ciljev.

Različni interesi držav

Pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) so ocenili, da vladam ni uspelo določiti jasnih načrtov za zmanjšanje izpustov do leta 2020. Spor med interesi razvitih držav in držav v razvoju se je končal kot “razvodenel načrt z malo znanstvene tehtnosti”, je dejala podnebna strokovnjakinja pri WWF Samantha Smith.

Podnebni strokovnjak pri organizaciji Oxfam Jan Kowalzig je menil, da dogovor sicer vodi do sporazuma o podnebnih spremembah v Parizu prihodnje leto, a da so sprejeti sklepi zelo šibki.

Nevladne organizacije in države v razvoju so upale, da bo dogovor prisilil razvite države, da bodo v svoje zaveze vključile informacije glede uresničitve zmanjšanja izpustov, kot tudi glede finančne pomoči. Pogajalci v sprejeti dokument namreč niso vključili zahtev držav v razvoju glede odškodnin za škodo, nastalo zaradi podnebnih sprememb, denimoa tajfuna ali dvigovanja morske gladine.

Nad konferenco v Limi je sicer že od samega začetka visel spor med razvitimi državami v razvoju. Slednje zahtevajo, da se razviti jasno zavežejo k finančni pomoči revnim za odpravljanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. Do leta 2020 bi morale razvite države najti 100 milijard dolarjev za pomoč, doslej pa so jih obljubile nekaj več kot deset.

Razvite države po drugi strani s prstom kažejo na nekatere večje države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, ki po njihovem mnenju s pretirano uporabo premoga za doseganje hitre gospodarske rasti igrajo ključno vlogo pri onesnaževanju ozračja.

Svet želi omejiti rast temperature ozračja na le dve stopinji Celzija od predindustrijskih ravni, vendar pa so znanstveniki ZN že izračunali, da se bo ozračje v 100 letih segrelo za štiri stopinje.

STA


Najbolj brano