Na otočju Kiribati razmišljajo, kako se zaščititi pred dvigom morske gladine

Kiribati ima v luči podnebnih sprememb pripravljenih kar nekaj zanimivih načinov, kako se zaščititi pred dvigom morske gladine. Med drugim razmišljajo o izgradnji zidov, ki bi preprečili potopitev otokov, med katerimi jih precej sega le dva metra nad morsko gladino, pozabiti pa ne gre niti na idejo o plavajočih otokih in masovnih migracijah.

Kiribati ima v luči podnebnih sprememb pripravljenih kar 
nekaj zanimivih načinov, kako se zaščititi pred dvigom 
morske gladine.  Foto: Wikipedia
Kiribati ima v luči podnebnih sprememb pripravljenih kar nekaj zanimivih načinov, kako se zaščititi pred dvigom morske gladine.  Foto: Wikipedia

BAIRIKI > Predsednik Kiribatija, otočja s približno 100.000 prebivalci, Anote Tong verjame, da se marsikomu lahko zdi nor, “a smo v nori situaciji”.

“Kaj takega se ni zgodilo še nikoli v zgodovini, smo država v resni nevarnosti. Morda se zdijo strategije, ki jih predstavljam, nekoliko radikalne, a v resnici niso. So tako realistične, kot so le lahko,” je dejal v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP.

Plavajoči otoki, zasidrani na morsko dno

Ob razmišljanju o izgradnji plavajočih otokov so šli celo tako daleč, da so za načrte izdelave otokov, zasidranih na morsko dno, ki bi lahko kakšno stoletje preživeli do 30.000 ljudi, povabili inženirje japonskega gradbenega podjetja.

“Resnično vprašanje je, ali imamo sploh kakšno drugo možnost. Predlog je radikalen, a se bojim, da je to vse, kar nam preostane,” Tong zagovarja načrte.

Za izgradnjo otokov bi potrebovali na stotine milijard dolarjev, zaradi česar se tudi predsednik zaveda, da je uresničitev tega načrta vprašljiva.

Morski zidovi

Posledično se je Tong za bolj uresničljive načrte obrnil k strokovnjakom iz Nizozemske, Združenih arabskih emiratov in Južne Koreje. Med različnimi možnostmi sta tudi izgradnja morskih zidov ali umetnih otokov, ki bi jih nasuli z materialom z morskega dna.

Vendar bi bili brez zunanje pomoči tudi ti načrti predragi za narod, ki na leto ustvari približno 200 milijonov dolarjev bruto domačega proizvoda. Zato se pripravljajo na “migracije z dostojanstvom”.

Ljudi, ki se pretežno ukvarjajo z ribarjenjem, morajo “pripraviti, izobraziti in kvalificirati v skladu z mednarodnimi standardi, da se lahko začnejo na selitev pripravljati že zdaj”.

STA


Najbolj brano