Na konferenci v Berlinu poudarili, da je prihodnost Zahodnega Balkana v EU

Prihodnost držav Zahodnega Balkana je v Evropski uniji, je danes ob začetku konference o Zahodnem Balkanu v Berlinu poudaril nemški minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel. Poudaril je, da se je blagovna menjava Slovenije in Hrvaške z Nemčijo izboljšala, odkar sta članici EU, gospodarstvom v regiji pa koristi tudi približevanje uniji.

BERLIN > Širitev unije je po besedah ministra Sigmarja Gabriela močno pripomogla k temu, da je Evropa zdaj prostor miru in stabilnosti. Dotaknil se je tudi 100-letnice začetka prve svetovne vojne, ki je bila tako za Nemčijo kot za Zahodni Balkan uničujoča in je botrovala novim vojnam. “Evropska enotnost zagotavlja mir in napredek,” je poudaril Gabriel in dodal, da se s približevanjem uniji za države poveča tudi možnost za naložbe, med drugim zaradi bolj pozitivnega ozračja.

Cilj: večja konkurenčnost in boljši življenjski standard

Poudaril je, da se je v Sloveniji blagovna menjava z Nemčijo od vstopa v EU praktično podvojila.

“Strinjamo se, da morata biti cilj večja konkurenčnost in boljši življenjski standard prebivalcev Zahodnega Balkana,” je dejal. Po njegovih besedah to lahko dosežemo z več naložbami, večjo izvozno naravnanostjo in boljšo izobrazbo ljudi. Dodal je, da Nemčija spodbuja tudi regionalno gospodarsko sodelovanje v Jugovzhodni Evropi.

Gabriel je še dejal, da tokratna konferenca o Zahodnem Balkanu ni zadnja. Prihodnje leto bo takšno konferenco gostila Avstrija, leta 2016 pa Francija.

Tudi predstavnik nemškega gospodarskega združenja za Srednjo in Vzhodno Evropo (OMV) Marcus Felsner je poudaril, da je prihodnost Zahodnega Balkana v EU in da je že približevanje povezavi pozitivno vplivalo na gospodarstva v regiji. Kot je dejal, ne gre za “usmiljenje do revnih držav”, temveč za to, da imata lahko od tega korist obe strani. Kot enega od pomembnih razlogov za okrepitev odnosov pa je omenil vse slabše odnose z Rusijo.

Plinovod bi povezal Srednjo Azijo in države Zahodnega Balkana

Na te je opozoril tudi evropski komisar za energijo in podpredsednik Evropske komisije Günther Oettinger. Poudaril je, da mora energetska zunanja politika v Evropi “govoriti v en glas”, da bo Evropa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dala vedeti, da s svojo politiko ne more več uspeti. Pri tem komisar velik potencial za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije vidi v jugovzhodni Evropi, med drugim v plinovodu, ki bi povezal Srednjo Azijo in države Zahodnega Balkana, med drugim Albanijo.

“Nismo proti Južnemu toku. Vsaka nova infrastruktura je dobra. Vendar pa smo proti ruski politiki, ki diktira pogoje državam,” je dejal Oettinger. meni, da mora Evropa ruskim partnerjem pojasniti evropska pravila, ki jih sicer, kot je dejal, v Moskvi “dobro razumejo, a jih nočejo slišati”. “Pri gradnji in poteku plinovoda moramo postaviti naša, evropska pravila,” je bil odločen.

Konferenca o Zahodnem Balkanu se nadaljuje s poslovno konferenco, ki se je udeležujejo ministri za gospodarstvo iz regije, med njimi tudi slovenski minister Metod Dragonja, ki opravlja tekoče posle.

Popoldne se bodo ločeno sešli še zunanji ministri Zahodnega Balkana, tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, nemška kanclerka Angela Merkel pa bo gostila srečanje predsednikov držav in vlad, na katerem bo sodelovala tudi predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek.

STA

---