Na Hrvaško do danes prispelo več kot 160.000 beguncev
Svet
12. 10. 2015, 10.54
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 18.40
Na Hrvaško je do danes do 9. ure prišlo več kot 160.400 beguncev, iz Srbije pa še prihajajo novi. Begunce z izrednimi vlaki in avtobusi vozijo proti meji z Madžarsko. V namestitvenem centru v Opatovcu je davi na prevoz čakalo več kot 3000 ljudi. Na Hrvaškem se je medtem rodil prvi begunski otrok.
ZAGREB
> Hrvaške železnice so danes sporočile, da je iz Tovarnika na skrajnem vzhodu države proti mejnemu prehodu Botovo ob madžarski meji na severozahodu države begunce popeljal 81. izredni vlak
V enem izmed izrednih vlakov se je prejšnji teden peljala tudi 17-letna noseča Sirijka, ki so jo zaradi porodnih bolečin policisti prepeljali v zagrebško bolnišnico. Rodila je deklico, ki je dobila ime Amal, kar v prevodu pomeni upanje, so poročali hrvaški mediji. Navajajo, da je šlo za prvega dojenčka, ki se je rodil beguncem na Hrvaškem. Mamico in dojenčico so že odpustili iz bolnišnice, da bosta nadaljevali pot proti Nemčiji.
Hrvaški zdravniki so sporočili, da so opravili več deset tisoč zdravniških pregledov beguncev, ki so imeli večinoma težave s prehladi in ranami na nogah zaradi dolgotrajnega potovanja. Poudarili so, da niso zasledili nobenih nalezljivih bolezni.
Namestitveni center v Opatovcu je v nedeljo obiskala tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je ocenila, da čez Hrvaško potujejo večinoma ekonomski migranti.
“Ne glede na sočutje do ljudi je dejstvo, da ne Evropska unija ne Hrvaška ne moreta sprejeti vse revščine in bede tega sveta. Treba je storiti vse, da bi kanalizirali ta val, saj Hrvaška ne more sprejeti vseh,” je dejala.
Pričakuje, da se bo begunski val umiril čez zimo, a je obenem poudarila, da bo begunska kriza trajala več let. Opozorila je na morebitne posledice nemške odločitve o zapiranju svoje meje za begunce ter tudi o pošiljanju ljudi nazaj v evropske države, od koder so prišli.
“Moramo sodelovati tudi s Srbijo, Madžarsko, BiH, Slovenijo in drugimi državami. Moramo si prizadevati nadzirati lastno državno mejo, da zadeve ne bi v nobenem trenutku ušle iz nadzora. Zadeve ne moremo reševati s prelaganjem odgovornosti, temveč moramo sodelovati s sosedi,” je povedala. Ponovila je, da je begunsko krizo treba reševati na njenem izvoru.
STA