Na Hrvaškem v veljavo stopil kontroverzni zakon o delovnih razmerjih

Na Hrvaškem je ta teden začel veljati nov zakon o delovnih razmerjih, ki je požel hude kritike opozicije in sindikatov. Sprejem zakona so julija v hrvaškem saboru aktivistke Ženske fronte simbolično pospremile s prepevanjem delavske himne Internacionala. Med novostmi sta podaljšanje delovnega tedna in okrepitev pravic agencijskih delavcev.

Na Hrvaškem je ta teden začel veljati nov zakon o delovnih razmerjih, ki je požel hude kritike opozicije in sindikatov Foto: Tino Mamić
Na Hrvaškem je ta teden začel veljati nov zakon o delovnih razmerjih, ki je požel hude kritike opozicije in sindikatov Foto: Tino Mamić

ZAGREB > Po novem zakonu se bo delovni teden na Hrvaškem s prerazporeditvijo delovnega časa podaljšal na 50 ur, če bo tako dogovorjeno v kolektivni pogodbi, pa na 60 ur. Te omejitve ne bodo v uporabi v primerih dogovora znotraj kolektivnih pogodb, po katerem se bo zaradi neenakomernega delovnega časa ustvaril skupen fond ur oziroma tako imenovana banka ur, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Delavce, ki so zaposleni pri delodajalcu z več podjetij, bo ta lahko premeščal iz družbe v družbo, a bo to lahko počel za največ šest mesecev.

Četudi je bilo sprva predvideno, da bo lahko agencijski delavec pri istem delodajalcu delal največ leto dni, je zakon na koncu ohranil zdaj veljavno ureditev, po kateri lahko v istem podjetju ostane do tri leta. Imajo pa agencijski delavci po novem enake pravice kot drugi zaposleni, z izjemo pravice do božičnice in regresa.

Agencije za posredovanje dela bodo morale agencijskim delavcem v času, ko jih ne bo najemal noben delodajalec, plačevati prispevke za socialno varnost v višini, izračunani na podlagi zneska minimalne plače, ne pa tudi plače.

Predlogi, da se omeji sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, niso bili sprejeti, tako da bo mogoče zaposlene za določen čas po izteku treh let znova zaposliti po taki pogodbi.

Redno odpoved o zaposlitvi bo mogoče vročiti tudi delavcu, ki se ne bo izkazal v poskusnem obdobju.

Odpovedni rok bo tekel tudi v času letnega dopusta ali bolniške odsotnosti - če ne bo drugače dogovorjeno s kolektivno pogodbo, pravilnikom ali dogovorom o delu.

Med novostmi je tudi pravica delavcev, da jim v primeru, če jim ni izplačana plača, za izvedbo stavke ni več treba čakati mesec dni, temveč lahko delo odložijo že prej.

Saborska večina je prenovljen zakon sprejela 15. julija.

STA


Najbolj brano