Na Hrvaškem se obeta omejitev pravice do splava

Potencialni kandidati za ministre bodoče desno usmerjene hrvaške vlade iz vrst HDZ so v zadnjem času večkrat podprli nevladno pobudo za oceno ustavnosti zakonske pravice do splava, o kateri bo v prvi polovici leta odločalo hrvaško ustavno sodišče. HDZ napoveduje omejitev pravice, splavu nasprotuje tudi predsednik Mosta neodvisnih list Božo Petrov.

ZAGREB > Hrvaško ustavno sodišče je konec minulega leta potrdilo, da bo do junija odločilo o zahtevi združenja Hrvaško gibanje za življenje in družino za oceno skladnosti z ustavo zakona o pravici do splava, ki ga je Hrvaška prevzela od bivše Jugoslavije. Gre za zakon o zdravstvenih ukrepih za uresničevanje pravice do svobodnega odločanja o rojevanju otrok, ki ga je hrvaški socialistični sabor potrdil leta 1978. Omogoča prekinitev nosečnosti v prvih desetih tednih nosečnosti na zahtevo nosečnice. Prekinitev nosečnosti je možna tudi pozneje, a pod določenimi pogoji.

V gibanju za življenje in družino ocenjujejo, da je prišel pravi čas za odločitev o skladnosti tega zakona z ustavo. Pričakujejo, da bo k temu prispevala tudi nova desno usmerjena hrvaška vlada. Tudi katoliška cerkev sicer prekinitvam nosečnosti močno nasprotuje.

"Sodobna hrvaška država ne sme biti suženj zakona, ki je bil sprejet v času komunističnega režima"

Predsednik odbora HDZ za zdravstvo in oseba, ki jo hrvaški mediji najpogosteje omenjajo kot novega ministra za zdravje, Ante Ćorušić je eden od sedmih strokovnjakov, ki ga je ustavno sodišče prosilo za mnenje o splavu.

Ginekolog Ćorušić je večkrat dejal, da absolutne prepovedi splava ne bo in da bo v ospredju zdravje ženske, čeprav je po njegovem mnenju splav nasilna prekinitev človeškega življenja, ki se začne z združitvijo ženske in moške spolne celice. "Sodobna hrvaška država ne sme biti suženj zakona, ki je bil sprejet v času komunističnega režima," meni Čorušić.

Tudi član volilnega štaba HDZ, demograf in profesor Stjepan Šterc, ki se omenja kot prihodnji šef ministrstva za družino, priseljence in demografsko obnovo, nasprotuje popolni prepovedi splava. Prizadeva si, da bi ženske same odločale, medtem ko bi družba postavila zdravstveni, psihološki in zakonski okvir, ki bi jim tovrstne odločitve olajšal.

Kot je poudaril za današnji Jutarnji list, ženske ne smejo biti v strahu, ali se bodo po materinskem dopustu lahko vrnile na svoje delovno mesto in ali bodo imele dovolj denarja za življenje, če bodo rodile.

Predsednik Mosta in psihiater Petrov, ki je potrdil, da bo podpredsednik nove hrvaške vlade za družbene dejavnosti, je lani v pogovoru za hrvaško televizijo izjavil, da osebno nasprotuje splavu, a da bo odločitev o prepovedi prepustil strokovnjakom. Svojim kolegom iz Mosta je takrat svetoval, naj se opredelijo po lastni vesti.

Nova vlada naj bi se odločila za poljski model

Hrvaška nevladna organizacija Ženska mreža je konec lanskega leta opozorila ustavno sodišče, da je obstoječi hrvaški zakon o pravici do splava usklajen z vsemi mednarodnimi dokumenti in je v skladu s konvencijo ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.

Ena od koordinatoric Ženske mreže Mirjana Kučer je povedala, da niso seznanjeni, ali je ustavno sodišče že začelo z obravnavo zahteve po ustavni presoji aktualnega zakona. Po njenih ocenah se bo nova vlada verjetno odločila za poljski model pravice do splava.

Kot je pojasnila, je prekinitev nosečnosti na Poljskem dovoljena le v treh primerih - če je ogroženo življenje, duševno ali telesno zdravje nosečnice, če obstaja nevarnost, da bi se otrok rodil z neozdravljivo boleznijo ali s hudo deformacijo, ter če je nosečnost posledica posilstva in/ali incesta.

Na Hrvaškem je bilo v minulih letih že več kampanj proti splavu - vključno z mirnimi protesti pred bolnišnicami, v katerih so opravljali te posege, in več ginekologi, ki so zaradi ugovora vesti zavračali izvedbo splava.

Ustavno sodišče mora načeloma do konca maja sprejeti odločitev o skladnosti zakonske ureditve prekinitve nosečnosti, glede na to da takrat poteče mandat petim ustavnim sodnikom, vključno s predsednico Jasno Omejec, preostalih šest sodnikov pa ne bo predstavljalo potrebnega kvoruma v sicer 13-članskem sodišču.

Za izbiro ustavnih sodnikov je potrebna dvotretjinska podpora v saboru, ki je v mandatu odhajajoče levosredinske vlade ni dobil noben predlagan kandidat za dve prosti mesti. SDP je sedaj že napovedala, da kot opozicija ne bo podprla kandidatov HDZ.

STA

---