NSA še naprej vohuni tudi za voditelji zavezniških držav

Administracija Baracka Obame se nikoli ni odpovedala prisluškovanju tujim zavezniškim voditeljem, čeprav je ameriški predsednik to obljubil januarja lani, je v torek objavil časnik Wall Street Journal. Po pisanju časnika se ZDA med drugim nikoli niso nameravale odpovedati prisluškovanju izraelskim voditeljem.

Administracija Baracka Obame se nikoli ni odpovedala 
prisluškovanju tujim zavezniškim voditeljem, čeprav je ameriški predsednik to obljubil januarja lani, je v torek objavil 
časnik Wall Street Journal. Foto: STA
Administracija Baracka Obame se nikoli ni odpovedala prisluškovanju tujim zavezniškim voditeljem, čeprav je ameriški predsednik to obljubil januarja lani, je v torek objavil časnik Wall Street Journal. Foto: STA

WASHINGTON > Objave vohunskih dejavnosti Agencije za nacionalno varnost (NSA) njenega nekdanjega sodelavca Edwarda Snowdna glede na poročanje Wall Street Journala so v vrhu ameriške politike niso povzročile le željo po utopitvi Snowdna v žlici vode in malce zardevanja pred določenimi zavezniki.

Izjema je Erdogan

Po Obamovi obljubi, da zavezniškim voditeljem ne bodo več prisluškovali, je predsednik skupaj s svetovalci sestavil seznam voditeljev, za katere bo to res veljalo. Na njem je večina voditeljev držav članic zveze Nato z izjemo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Obama je malce zardeval, ko se je zaradi prisluškovanja razjezila nemška kanclerka Angela Merkel in njej odtlej menda res več ne prisluškujejo, a njenih najvišjih svetovalcev ni n seznamu izjem. Podobno velja tudi za druge države.

NSA namreč predsedniku prinaša pravi zlati rudnik podatkov, saj ta še pred sestankom s tujimi voditelji natančno ve, kaj bodo ti govorili in kakšna so njihova stališča.

Obama se ni želel odpovedati informacijam o izraelskem premierju

Obama se še posebej ni nameraval odpovedati informacijam o izraelskem premierju Benjaminu Netanjahuju, ki je dal od samega začetka vedeti, da ne bo podprl nobenih pogajanj z Iranom glede jedrskega programa. Ko so ZDA leta 2011 začele tajna pogajanja z Iranom, so se v Beli hiši bali, da bo Netanjahu napadel Iran, zato so mu prisluškovali.

Leta 2013 jim je postalo jasno, da enostranskega napada Izraela na Iran ne bo, a prisluškovanje se je nadaljevalo, ker so ZDA hotele vedeti, ali Izrael ve za pogajanja in ali jih namerava z objavami informacij torpedirati. Američani so se namreč zavedali, da vohuni tudi Izrael in verjetno ne le za Iranci.

Letos je takratni predsednik predstavniškega doma kongresa republikanec John Boehner iz Ohia 21. januarja Netanjahuja javno povabil, naj pride v kongres in govori proti jedrskemu dogovoru. Wall Street Journal navaja trditve predstavnikov administracije, da je povabilo Belo hišo ujelo na levi nogi, kar je glede na prisluškovanje malo verjetno.

Bela hiša je potem za javnost uprizorila užaljenost in Obama je zavrnil srečanje z Netanjahujem, za zaprtimi vrati pa se je začela razprava o prisluškovanju, ki je zajelo tudi ameriške kongresnike in judovske organizacije v ZDA. S tem je stopilo na zelo majava ustavna tla in Bela hiša je NSA naročila, naj se sama odloči kaj bo poslala naprej.

Agencija je potem izbrisala imena ameriških kongresnikov. Iz prisluškovanja so med drugim izvedeli, da so Izraelci kongresnike spraševali, kaj jim lahko ponudijo, če bodo glasovali proti potrditvi jedrskega dogovora. NSA je izvedela tudi, da je bil Netanjahu prepričan, da mu bo uspelo na svojo stran spraviti zadostno večino v kongresu, kar se na koncu ni zgodilo.

STA


Najbolj brano