Mramor: Ključno je, da imamo vrsto instrumentov za zagotavljanje stabilnosti

Iztek programa pomoči Grčiji pomeni za Slovenijo določeno obdobje negotovosti in verjetno zvišanje obrestnih mer na finančnih trgih, kar pa bo s protiukrepi mogoče normalizirati. Ključno je, da obstajajo instrumenti za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra in širše v EU, je poudaril finančni minister Dušan Mramor.

BRUSELJ > Finančni ministri članic območja evra so danes po napovedi referenduma v Grčiji o ponudbi upnikov za dogovor o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, ki je vse negativno presenetila, odločili, da programa pomoči za Grčijo ne podaljšajo.

Ta se tako izteče v torek, ko mora Grčija tudi izpolniti finančno obveznost do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v vrednosti 1,6 milijarde evrov, sicer bo označena za plačilno nesposobno.

Odločitev, da se sedanjega programa pomoči za Grčijo ne podaljša, pomeni določeno obdobje negotovosti in verjetno določeno zvišanje obrestnih mer za naše kredite oziroma obveznice, ki jih imamo v tujini, je ocenil minister Dušan Mramor.

“Vendar računam, da bomo s protiukrepi, ki bodo sproženi, to negotovost zmanjšali in da se bodo obrestne mere kmalu vrnile nazaj na normalno raven,” je poudaril ob robu sestanka.

Evroskupina sedaj brez Grčije razpravlja o načrtu B, potem ko je v prvem delu zasedanja odločila, da dogovor z grškimi partnerji o podaljšanju sedanjega programa ni mogoč.

“Ta načrt je zelo širok, cela vrsta ukrepov različnih institucij. Ključno pri tem načrtu pa je, da obstaja vrsta instrumentov, s katerimi se bo zagotavljala finančna stabilnost, tako v območju evra kot širše v EU,” je izpostavil Mramor.

Vprašanje, ali se je še mogoče izogniti izstopu Grčije iz območja evra, je po Mramorjevih besedah težko. “Načeloma bi lahko rekli, da so še vedno možnosti in da so vrata odprta, seveda pa so te možnosti omejene,” je ocenil.

Evroskupina bo danes predvidoma tudi začrtala korake v prihodnjih dneh.

STA

---