Mogherinijeva vidi pozitivno vlogo Irana pri reševanju konfliktov na Bližnjem vzhodu

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini se je v torek na sedežu ZN srečala z iranskim zunanjim ministrom Džavadom Zarifom in dejala, da bi lahko Iran igral pomembno in pozitivno vlogo pri reševanju spopadov na Bližnjem vzhodu.

NEW YORK, WASHINGTON> Ameriški senat pa je medtem razpravljal o predlogu zakona glede iranskega jedrskega programa.

Tako kot ameriški državni sekretar John Kerry v ponedeljek se je Federica Mogherini v torek z Džavadom Zarifom srečala v rezidenci iranskega veleposlanika pri ZN. Glavna tema je bilo nadaljevanje pogajanj o iranskem jedrskem programu med Teheranom, petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN ter Nemčijo.

Mogherinijeva je izrazila mnenje, da bo dogovor o jedrskem programu, ki ga je potrebno sprejeti do 30. junija, odprl vrata za drugačno vlogo Irana v regiji. Iran ima vpliv na Sirijo, libanonsko milico Hezbolah, šiitske upornike v Jemnu, večina iraškega prebivalstva pa je šiitov.

Po mnenju Mogherinijeve bi lahko Iran takoj igral pozitivno vlogo pri reševanju konflikta v Siriji. “Naivno bi bilo misliti, da lahko država, kot je Iran, kar izgine z zemljevida.”

Glede iranskih jedrskih pogajanj pa je povedala, da upa na plodne pogovore v naslednjih tednih. Danes se bo srečala z državnim sekretarjem Kerryjem v Washingtonu, kjer so sponzorji predloga zakona o kongresni potrditvi morebitnega jedrskega dogovora z Iranom zavračali številne amandmaje, ki bi predlog potopili.

Med drugim so zavrnili amandma, ki bi jedrski sporazum z Iranom dvignil na raven mednarodne pogodbe, kar bi zahtevalo senatno ratifikacijo. Predlog je dobil le 37 glasov v 100 članskem senatu.

Baracku Obami je na pomoč priskočila celo nekdanja državna sekretarka v administraciji republikanca Georga Busha mlajšega Condoleezza Rice, ki je dejala, da gre pri iranskem dogovoru za izvršni dogovor, ki ne zahteva senatne potrditve.

Voditelji obeh strank so dosegli dogovor o predlogu, po katerem bi moral predsednik Barack Obama počakati najmanj 30 dni po dogovoru z Iranom, preden bi lahko začel odpravljati sankcije.

Če bi kongres dogovor zavrnil, Obama določenih sankcij ne bi smel odpraviti, vendar pa bi predsednik nato vložil veto, pri čemer bo računal na podporo demokratov. Obama zato za zdaj z vetom še ne grozi, saj ga nič ne stane, če si kongres da duška, ko pogajanja še potekajo.

In senatorji so si dali duška, saj so vlagali nemogoče amandmaje, ki jih je večina po vrsti zavračala. Republikanec s Floride Marco Rubio je predlagal amandma z zahtevo, da Iran najprej prizna Izrael, kolegi so predlagali, da Iran najprej izpusti vse zaprte Američane, se odpove terorizmu in podobne zadeve, ki s samim jedrskim dogovorom nimajo nič. Predlagatelji so amandmaje zavračali, ker se zavedajo, da predlog z njimi ne bo potrjen, ker bodo šli demokrati stran in k Obami.

STA

---