Mogherinijeva VS ZN prosila za podporo pri soočanju z begunsko krizo

Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je danes Varnostni svet Združenih narodov zaprosila za podporo evropskim prizadevanjem pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju, pri čemer je poudarila, da je prva prioriteta reševanje življenj.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je 
danes Varnostni svet Združenih narodov zaprosila za podporo evropskim prizadevanjem pri soočanju z begunsko 
krizo v Sredozemlju, pri čemer je poudarila, da je prva 
prioriteta reševanje življenj. Foto: STA
Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je danes Varnostni svet Združenih narodov zaprosila za podporo evropskim prizadevanjem pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju, pri čemer je poudarila, da je prva prioriteta reševanje življenj. Foto: STA

NEW YORK > Federica Mogherini je dejala, da EU ne zmore sama in potrebuje pomoč ZN pri reševanju življenj in boju proti organiziranim tolpam tihotapcev, ki izkoriščajo obup ljudi iz Afrike in Bližnjega vzhoda.

Letos je med poskusom prečkanja Sredozemlja na poti v eno od članic EU umrlo že 1800 ljudi. Po besedah Mogherinijeve ne gre le za humanitarno, ampak tudi varnostno krizo.

EU želi od VS ZN podporo za načrt EU, ki predvideva vojaško ukrepanje za zajezitev plime migrantov. Velika Britanija, Francija, Litva, Španija in Italija sodelujejo pri izdelavi resolucije, ki bi bila potrjena po 7. poglavju ustanovne listine ZN, kar pomeni, da omogoča uporabo sile.

EU želi avtorizacijo za vse potrebne ukrepe za zasedbo in uničevanje plovil tihotapcev, kar je preveč za Rusijo. Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je že prejšnji teden povedal, da menda lastniki ladij ne vedo, za kaj jih uporabljajo tihotapci in se mu zdi dovoljenje za potapljanje plovil prehud ukrep.

Evropske države želijo tudi avtorizacijo za delovanje v teritorialnih vodah Libije, ki je zapadla v kaos po strmoglavljenju diktatorja Moamarja Gadafija. Mogherinijeva je zagotovila, da EU ne želi ukrepati proti nikomur, ampak želi sodelovati z vsemi.

Poleg Rusije vojaški komponenti ukrepanja proti migracijski krizi odločno nasprotujejo tudi humanitarne organizacije, ki želijo namesto tega olajšanje zakonitih poti za vstop večjega števila priseljencev v EU. Veliko težavo predstavlja dejstvo, da plimo migrantov izkoriščajo desničarske nacionalistične stranke, ki dobivajo vse večjo podporo.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pripravil predlog za pravičnejšo delitev bremena krize migrantov na vseh članice EU, ki ga bo predstavil v sredo. Predlog že pred objavo razburja članice, saj si pritoka revnih množic iz Afrike ne želi nobena članica EU.

STA


Najbolj brano