Mogherinijeva: Uspešna politična tranzicija v Siriji je najboljše sredstvo za poraz IS

Teroristični napadi v Parizu niso napad na eno samo državo, so napad na civilizacijo, ki terja združitev vseh diplomatskih, gospodarskih in tudi vojaških prizadevanj za soočenje z grožnjo IS, je poudarila visoka predstavnica EU Federica Mogherini ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov unije v Bruslju.

Federica Mogherini  izpostavlja diplomatski in politični vidik 
kot tisto področje, kjer je mogoče resnično in za vselej 
poraziti Islamsko državo. Foto: STA
Federica Mogherini izpostavlja diplomatski in politični vidik kot tisto področje, kjer je mogoče resnično in za vselej poraziti Islamsko državo. Foto: STA

BRUSELJ, LONDON, MILANO, PARIZ>Federica Mogherini izpostavlja diplomatski in politični vidik kot tisto področje, kjer je moč resnično in za vselej poraziti Islamsko državo. Uspešna politična tranzicija v Siriji je namreč po njenih besedah najboljše sredstvo za poraz IS.

Najboljše sporočilo po terorističnih napadih v Parizu pa je po navedbah Mogherinijeve: “Želeli so nas razdeliti, pa smo še bolj enotni.” Sodelovanje z vsemi partnerji po svetu je po njenih navedbah najboljše jamstvo za varnost Evropejcev.

Mogherinijeva je povedala, da sta se s francoskim zunanjim ministrom Laurentom Fabiusom strinjala, da dnevnega reda današnjega zasedanja ni treba spreminjati, saj je ta že osredotočen na boj proti IS in terorizmu drugod po svetu.

V središču pozornosti je Sirija. Posebni odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura bo danes ministrom poročal o izidu sobotne konference na Dunaju, na kateri so dosegli dogovor o časovnem načrtu za politični proces v Siriji.

Napadena je bila Francija, prizadeta pa cela Evropa

Da v vojni proti IS ni mogoče zmagati z vojaškimi sredstvi, je poudaril tudi vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier, ki je posvaril pred napačnimi odločitvami v boju proti IS pod pritiskom situacije.

“Vemo, da se boj proti IS mora nadaljevati. Preučujemo možnost sodelovanja v zračnih napadih (...) A obenem vemo, da vojne proti terorizmu ne moremo dobiti z vojaškimi sredstvi. Obvladati se moramo, da ne bomo sprejemali napačnih odločitev pod pritiskom,” je dejal.

Francoski državni sekretar za evropske zadeve Harlem Desir je ob prihodu na zasedanje poudaril, da je bila napadena Francija, a prizadeta celotna Evropa. Evropa je doživela skupen udarec, skupaj se bo odzvala in skupaj premagala terorizem IS, je poudaril.

Med žrtvami terorističnih napadov so po njegovih besedah tudi Belgijci, Švedi, Nemci, Britanci, Alžirci in Tunizijci, državljani vsega sveta, ki so v Parizu v petek zvečer dihali zrak svobode v mestu svobode.

Zdaj je potrebna solidarnost celotne Evrope, sodelovanje, izmenjava informacij, evropski sistem izmenjave podatkov o letalskih potnikih (PNR), boj proti trgovini z orožjem, zaščita zunanjih meja EU in tudi notranjih meja v schengenskem prostoru, je poudaril Desir.

Nizozemski zunanji minister Bert Koenders je dejal, da bo današnje zasedanje v senci nočne more, ki je postala realnost, ter da se je treba z enotnostjo boriti proti nihilistični ideologiji, zavarovati evropski način življenja ter okrepiti mednarodno sodelovanje.

Vodja belgijske diplomacije Dider Reynders je poudaril dobro sodelovanje s Francijo pri iskanju vseh avtorjev napadov ter potrebo po še boljši izmenjavi obveščevalnih podatkov. 30.000 tujih borcev je trenutno v Siriji in Iraku iz sto različnih držav, je navedel.

Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je ob prihodu opozoril, da Evropejci ne smejo povezovati migracij in terorizma, saj so migracije povezane s humanizmom, terorizem pa le z barbarstvom. Boj proti IS je po njegovih besedah boj za preživetje evropskih vrednot.

Francija bi lahko zahtevala uporabo 5. člena ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na celotno zavezništvo, kar so prvič storile ZDA po terorističnih napadih 11. septembra 2001.

Na vprašanje v povezavi s sodelovanjem zveze Nato v boju proti IS je Asselborn poudaril, da je treba počakati na izjavo francoskega predsednika danes ob 16. uri.

V Veliki Britaniji od junija preprečili sedem terorističnih napadov

V Veliki Britaniji so v zadnjih šestih mesecih preprečili sedem terorističnih napadov, je danes dejal britanski premier David Cameron. Ocenil je, da bi se lahko napadi, kakršni so v petek pretresli Pariz, zgodili tudi v njihovi državi. Vlada bo z dodatnimi sredstvi močno okrepila obveščevalne službe na Otoku.

“Naše varnostne in obveščevalne službe so v zadnjih šestih mesecih preprečile sedem napadov, čeprav so bili ti manjšega obsega,” je za radio BBC 4 dejal Cameron. “To bi se lahko zgodilo tudi tu,” je Cameron, ki je trenutno v turški Antalyi na vrhu G20, menil glede napadov v Parizu.

Kot je dodal, so vedeli, da v Siriji obstajajo celice, ki radikalizirajo ljudi v evropskih državah in ki so jih nato zmožne poslati tja, da izvedejo napade.

“Lahko okrepimo svoje varnostne službe in to bomo tudi storili,” je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Vlada v Londonu je že naznanila dodaten denar za varnostne in obveščevalne službe na Otoku, s čimer naj bi pripomogli k boju proti grožnji, ki jo predstavlja skrajna skupina Islamska država, poroča britanski BBC.

Dodaten denar bodo agencijama MI5, MI6 ter agenciji za nadzor komunikacij GCHQ omogočila zaposlitev dodatnih 1900 uslužbencev. Omenjene agencije trenutno že zaposlujejo približno 12.700 ljudi.

Dodaten denar naj bi namenili tudi za letalsko varnost. Z njim bi si lahko privoščili več strokovnjakov, ki bi ocenjevali letalsko varnost v državah z velikim številom obiskovalcev iz Velike Britanije, še piše BBC.

Italija po napadih v Parizu povečuje izdatke za varnost

Vlada v Rimu namerava po petkovih terorističnih napadih v Parizu povečati izdatke za varnostne ukrepe. Premier Matteo Renzi po poročanju italijanskih medijev načrtuje dodatno financiranje za okrepljeno navzočnost policije in vojske tako v Rimu kot drugod po državi.

V Italiji naj bi za večji nadzor uporabili brezpilotne letalnike in druga inovativna tehnološka sredstva. Okrepili naj bi nadzor zračnega prostora, italijanske letalske sile in varnostni strokovnjaki pa obenem delajo na sistemu, ki naj bi Rim zaščitil pred morebitnimi napadi z brezpilotniki, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

Varnostne ukrepe na rimskih železniških postajah in letališčih ter okoli Vatikana so že poostrili. Turisti, ki želijo obiskati baziliko svetega Petra ali vatikanske muzeje, so podvrženi strožjim kontrolam.

Še ostrejši nadzor načrtujejo ob prihajajočem svetem oziroma jubilejnem letu, ki se bo začelo 8. decembra. Ob začetku jubilejnega leta usmiljenja, ki ga je spomladi sklical papež Frančišek, v večnem mestu pričakujejo na milijone romarjev. Italijanska vlada namerava zaradi tega verskega dogodka vpoklicati dodatnih 700 vojakov.

Po besedah za boj proti terorizmu pristojnega tožilca Franca Robertija v Rimu obstaja objektivna teroristična nevarnost, ki pa ni konkretna. “Zato je treba sprejeti vse možne preventivne ukrepe. Ne smemo se počutiti varne, a prav tako ne smemo živeti v strahu,” je poudaril.

Iz Italije so od začetka leta izgnali 55 domnevnih islamskih skrajnežev, možno pa je, da bo moralo spričo ostrejšega nadzora državo zapustiti še več ljudi, ki širijo fundamentalistično propagando.

Italijansko notranje ministrstvo načrtuje poostritev nadzora v zaporih, kjer obstaja velika nevarnost fundamentalistične propagande med muslimanskimi zaporniki. Nadzor naj bi izvajali nad zaporniki, ki so znani kot skrajneži.

Italijanska policija nudi oporo francoski pri iskanju domnevnega terorista, ki je po napadih v Parizu na begu. Francoske oblasti namreč ne izključujejo možnosti, da bi Salah Abdelslam skušal pobegniti v Italijo.

V Franciji obsežne protiteroristične racije

V Franciji po petkovih terorističnih napadih intenzivno iščejo osumljenca za napade, ki je še vedno na begu. Francoske varnostne sile so ponoči v več krajih izvedle številne hišne preiskave, središče racij pa je bil Lyon na jugovzhodu države.

Policija je danes sporočila, da so na območju Lyona ponoči izvedli 13 racij. Pri tem so aretirali pet ljudi in zasegli raketomet, kalašnikovko, neprebojne jopiče in pištole.

V nedeljo zvečer so hišne preiskave potekale tudi v pariškem predmestju Bobigny, a podrobnosti po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še niso znane.

Po pisanju regionalnega časnika La Depeche Du Midi so posebne policijske enote izvedle tudi racije proti domnevnim islamistom v Toulousu, pri čemer pa naj ne bi šlo zgolj za preiskave v zvezi z napadi v Parizu temveč tudi v okviru boja proti terorizmu na splošno. Prijeli naj bi najmanj tri ljudi in zasegli en kos orožja, so povedali viri na francoskem državnem tožilstvu.

Časnik La Dauphine Libere pa piše o nočnih racijah v 15 zgradbah na širšem območju Grenobla.

Francoski premier Manuel Valls je danes dejal, da so po petkovih napadih opravili skupno že več kot 150 hišnih preiskav.

Umrlo 129 ljudi, tiralica za enim od osumljencev za napade

V napadih je po zadnjih podatkih oblasti umrlo 129 ljudi. Mediji so pred tem poročali že o 132 mrtvih, a so francoske oblasti kasneje sporočile, da so bile tri žrtve zajete že v prejšnji bilanci 129 mrtvih, tako da ostaja pri 129 smrtnih žrtvah.

Francoske oblasti še iščejo osumljenca za napade. Gre za 26-letnega Salaha Abdelslama, rojenega v Bruslju. Oblasti opozarjajo, da je izredno nevaren. Belgija je za njim že razpisala mednarodno tiralico. Sled do njega je bil v nedeljo najdeni črni seat s kalašnikovkami.

Mediji poročajo, da je v povezavi z osumljencem prišlo do napake francoskih oblasti: moškega naj bi že v soboto skupaj s še dvema moškima ustavili v avtu ob belgijski meji, a so ga po preverjanju izpustili.

Abdeslam naj bi bil eden od treh bratov, vpletenih v napade, in ga zdaj iščejo tudi v Belgiji. Njegov 31-letni brat Brahim Abdeslam se je razstrelil pri kavarni na bulevarju Voltaire, tretjega brata pa so že aretirale belgijske oblasti.

Doslej so identificirali tri od sedmih ubitih napadalcev, poleg brata ubežnika še dva Francoza. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve poudarja, da so napade organizirali v tujini, veliko vpletenih zato ni bilo na radarjih francoskih varnostnih organov.

Francija okrepila napade na IS v Siriji

Francoska vojaška letala so v odziv na krvave napade v Parizu okrepila napade na položaje IS v Siriji. Ponoči so tako v sodelovanju z ameriškimi silami bombardirala oporišče IS v sirskem mestu Raka. Pri tem so uničila poveljniško točko in vadišče.

AFP poroča, da je 12 letal odvrglo 20 bomb, ki so uničile poveljniško točko IS, center za novačenje teroristov, skladišče orožja in streliva ter teroristično vadišče. Letala so vzletela iz Jordanije in Združenih arabskih emiratov, operacija pa je potekala v koordinaciji z ameriškimi silami.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je na vrhu G20 v Turčiji voditeljem gospodarsko najmočnejših držav povedal, da mora biti globalni odgovor na terorizem močan, vendar vedno v okvirih prava in spoštovanja človekovih pravic. Spomnil je, da so teroristi v zadnjih dneh izvedli krvave napade tudi v Bejrutu in Bagdadu.

Iz Bagdada že v četrtek obvestilo, da se pripravlja napad

Iz Bagdada naj bi Francija že v četrtek dobila obvestilo od iraške obveščevalne službe, da se pripravlja napad, ker je vodja IS Abu Bakr al Bagdadi svojim privržencem naročil, naj napadejo po vseh državah koalicije proti IS.

Francoze naj bi tudi obvestili, da so se napadalci izurili v Raki, od koder so jih teroristični šefi poslali nazaj v Francijo, kjer jih je prevzela speča celica in jim pomagala organizirati napad. V napade naj bi bilo vpletenih 24 ljudi. Poročanja ameriških medijev na podlagi neimenovanih iraških obveščevalnih virov doslej uradno ni potrdil še nihče.

Izredno zasedanje notranjih in pravosodnih ministrov EU

Zaradi krvavih napadov v Parizu se bodo v petek na izrednem zasedanju v Bruslju sešli notranji in pravosodni ministri EU, je v nedeljo napovedal namestnik luksemburškega premierja Etienne Schneider. Luksemburg trenutno predseduje Svetu EU, odločitev za srečanje pa je bila sprejeta v sodelovanju s francoskimi oblastmi.

Po vsej Franciji medtem še vedno veljajo izredne razmere, ki jih spremljajo poostreni varnostni ukrepi. Danes bodo vrata znova odprli pariški muzeji in kulturne ustanove. Žrtev napada se bodo Francozi opoldne spomnili z minuto molka, na poziv voditeljev držav in vlad Evropske unije pa se jim bodo pri tem pridružili tudi v ostalih državah članicah.

STA


Najbolj brano