Mini vrh naj bi bil odziv na nesolidarnost višegrajskih držav

Trenutno srečevanje voditeljev manjše skupine članic pred vrhom EU je zlasti odziv na nesolidarnost višegrajskih držav. Ali bo nezmožnost skupnih odločitev privedla do mini schengna, pa je težko napovedati, meni analitičarka fundacije Bertelsmann. Slovenija po navedbah bruseljskih virov še ni jasno opredelila svojih koordinat.

redsednik komisije Jean-Claude Juncker pravi, da ne bi 
prenesel, če bi njegova generacija znova zgradila zidove v 
Evropi, saj smo jih šele porušili.
redsednik komisije Jean-Claude Juncker pravi, da ne bi prenesel, če bi njegova generacija znova zgradila zidove v Evropi, saj smo jih šele porušili. 

BRUSELJ > Mini vrh je izraz vse globljih vrzeli, ki ločujejo članice in zaradi katerih je skupno reševanje problemov v krizi v EU skoraj nemogoče, je ocenila analitičarka nemške fundacije Bertelsmann Stefani Weiss.

Takšna srečanja sicer niso nič novega niti posebnega. Na primer, med grško krizo v prvi polovici leta se je skupina voditeljev redno srečevala pred vrhom EU. Podobno se dogaja tudi zdaj v begunski krizi.

Pred vrhom EU in Turčije konec novembra se je sestala skupina osmih držav - Nemčije, Avstrije, Luksemburga, Belgije, Nizozemske, Finske, Švedske in Grčije. Po uradnih navedbah je ta “koalicija voljnih” razpravljala o načrtu preselitve beguncev iz Turčije.

“Laže se je pogovarjati s Turčijo kot s Poljsko”

Avstrijci za prihodnji četrtek načrtujejo nadaljevanje razprave na še enem mini vrhu pred vrhom EU, ki se ga bo po navedbah avstrijskih virov udeležilo omenjenih osem držav in Turčija.

Omenjeno srečevanje je po besedah Weissove zlasti odziv na politiko držav višegrajske skupine in držav, ki niso v schengenskem prostoru, saj te članice zanikajo kakršno koli odgovornost v begunski krizi in ne želijo prispevati k nobeni rešitvi.

Te mini vrhe je po mnenju analitičarke mogoče razumeti tudi kot znamenje, da so Nemčija in druge države obupale nad vzhodnimi članicami.

“Ne vemo, kakšne posledice bo to imelo v prihodnosti na drugih področjih, še posebej glede volje po solidarnosti in podpori, če oziroma ko jo bodo potrebovale vzhodne članice,” opozarja Weissova.

Izraze obupa nad držo vzhodnih članic je slišati tudi v institucijah unije. “Laže se je pogovarjati s Turčijo kot s Poljsko,” je frustracijo ta teden ponazoril visoki vir iz ene osrednjih institucij EU.

Kam sodi Slovenija, trenutno ni jasno

Nesolidarno obnašanje nekaterih članic unije bi lahko po mnenju Weissove druge članice, ki so trenutno pod izjemnim pritiskom zaradi pritoka beguncev, prisilo k tesnejšemu sodelovanju.

“Ali to pomeni, da bo rezultat mini schengen, da bo vzpostavljen nadzor na mejah s članicami, ki ne želijo sodelovati, ne pa tudi med tistimi, ki sodelujejo, je težko predvideti,” je poudarila analitičarka.

Iz praktičnih in geografskih razlogov bi lahko mini schengen pomenil le sodelovanje držav s skupnimi mejami. Nemčija in Francija ter druge ustanovne članice EU še niso obupale nad Evropo brez notranjih meja, je ob tem še izpostavila analitičarka.

Kam sodi Slovenija, po navedbah bruseljskih virov trenutno ni jasno. Kot tranzitna država ni v skupini članic, ki se soočajo z velikim številom prosilcev za azil. Prav tako nima enakih stališč kot skupina višegrajskih držav.

Prvi je na nastajanje nove Evrope v begunski krizi oktobra v Bruslju javno opozoril predsednik republike Borut Pahor. Poudaril je, da Slovenija mora biti v tisti skupini držav, ki bodo najbolj povezane in bodo najbolj sodelovale ter ne bodo gradile zidov.

Predsednik je tedaj tudi povedal, da so sprva v Bruslju predlagali, naj Evropska komisija pri reševanju problemov na balkanski migracijski poti opravi pogovor s štirimi državami - Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Makedonijo, vendar je sam zahteval, naj bosta navzoči tudi Avstrija in Nemčija. Končni izid je bil mini vrh enajstih voditeljev EU in Zahodnega Balkana.

Podpredsednik komisije: Begunsko krizo se da rešiti le na najvišji politični ravni

Slovenski diplomatski viri v Bruslju sicer odločno zavračajo kakršno koli izločanje Slovenije iz jedra unije. “Sestanki enako mislečih držav so običajna praksa pri reševanju različnih vprašanj. V tem primeru gre za države z največ prosilci za azil. Slovenija to na srečo ni. Zakaj bi torej rinili zraven?” izpostavljajo viri.

V komisiji v odzivu na ideje o mini schengnu poudarjajo, da je njihov namen ohraniti schengen. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker pravi, da ne bi prenesel, če bi njegova generacija znova zgradila zidove v Evropi, saj smo jih šele porušili.

Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je nedavno zamisel mini schengna, ki jo je sicer sprožila njegova država Nizozemska, zavrnil z besedami: “Kaj za vraga pa bi rešili s tem?” Mini schengen je po njegovih besedah gospodarsko nesmiseln in praktično neizvedljiv, begunsko krizo se da premostiti le z zavedanjem na najvišji politični ravni, da je mogoča le skupna rešitev.

Rešitev vidi komisija v obstoječi prožnosti v schengenskem zakoniku ter evropski mejni in obalni straži, ki jo bo predlagala v torek. V Bruslju napovedujejo “pogumen predlog”.

STA


Najbolj brano