Milka najmočnejša blagovna znamka
Svet
03. 03. 2015, 17.50
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 22.45
Družba za tržne raziskave Valicon je že dvanajsto leto zapored izmerila moč blagovnih znamk široke potrošnje na območju Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije in Makedonije. Prvo mesto je obranila znamka čokolad Milka, ki ji tako kot v prejšnji raziskavi sledijo Coca Cola, Vegeta in Cedevita, ki je na peto mesto izrinila Argeto.
Ali je k prepoznavnosti Milke pripomogla tudi Tina Maze? Foto: Gepa Pictures/ Andreas Pranter
LJUBLJANA
> Na vrhu lestvice še naprej suvereno nastopa Milka čokolada, ki že nekaj let kaže inovativnost v kombiniranju klasičnega marketinga, samega proizvoda in cenovnega pozicioniranja, so te rezultate komentirali v Valiconu.
Vodilni dve mesti na lestvici - Milka in Coca Cola - sta v dominantni prednosti pred ostalimi, medtem ko so znamke, ki sledijo do osmega mesta, precej blizu druga drugi. Pri vsaki izmed njih se kažejo določene "priložnosti", na katerih lahko uspevajo, po drugi strani pa določene "težave", ki jih je treba odpraviti, da bi se moč znamke odrazila tudi v njenem boljšem položaju na lestvici, pravijo v Valiconu.
Na lestvico se uspe uvrstiti le znamkam, ki so prisotne na petih najmočnejših trgih regije. To pomeni, da na lestvici najmočnejših težko najdemo katero od lokalnih znamk, celo v tistih kategorijah, za katere je značilno prevladovanje lokalnih znamk - na primer v kategorijah piva, kave, vode, mlečnih izdelkov ali sladoleda.
Kljub temu je opaziti očitne uspehe v nekaterih od omenjenih kategorij. Kot primer v Valiconu izpostavljajo znamko Jana v kategoriji vod, ki se ji leta 2013 ni uspelo uvrstiti med 25 najmočnejših znamk v regiji, na tokratni lestvici pa zaseda 14. mesto. To je dokaz, da se kontinuirano delo na regionalizaciji ter vnašanje zgodbe in emocij v znamko izplača.
Prav tako je na lestvici težko najti znamke iz manj razširjenih kategorij, kot so na primer cigarete, ženski in moški proizvodi ali znamke iz premium segmenta.
Zaradi velikosti trga imajo sicer srbske znamke na lestvici rahlo prednost pred ostalimi. V okviru raziskave so v vsaki od omenjenih držav anketirali 1000 do 1500 prebivalcev, vendar tokrat zaradi poplav, ki so prizadele večji del držav bivše Jugoslavije, nekaj mesecev pozneje kot običajno.
STA