Manj kot polovica za “adijo, Španija”

“V nekaj tednih bomo postavili temelje za neodvisnost od Španije,” je v nedeljo takoj po razglasitvi rezultatov regionalnih volitev obljubljal predsednik katalonske vlade Artur Mas. Koalicija Junts pel si (Skupaj za da) sama sicer ni dobila absolutne večine, prejela je 47,8 odstotka glasov, kar pomeni, da odcepitve ni podprla večina Kataloncev. A Junts pel si bo skupaj z marksistično levo stranko CUP, ki se prav tako zavzema za odcepitev od Španije, zavzela 72 sedežev v 135-članskem parlamentu.

BARCELONA > V nedeljo v Barceloni niso imeli pravega referenduma o neodvisnosti, saj vlada v Madridu že dolgo zavrača katalonske načrte, da bi referendum izpeljali. Lani ga je preprečilo špansko ustavno sodišče. Zato se je koalicija Artura MasaJunts pel si odločila z glasovanjem o neodvisnosti povezati nedeljske regionalne volitve.

Na volišča je šlo 78 odstotkov katalonskih volilnih upravičencev. Koalicijo Junts pel si pa je podprlo 47,8 odstotka volilcev oziroma 1,9 milijona od štirih milijonov volilcev, ki so se podali na volišča.

Španija, adijo!

Za stranke Katalonije, ki podpirajo odcepitev, volilni rezultat kaže, da so jim volilci dali jasen mandat za ustanovitev neodvisne države Katalonije. “Pišemo najslavnejše poglavje katalonske zgodovine,” je bil zmagovalno vznesen Artur Mas. Vodja separatistične stranke CUP, ki bo koaliciji pomagala vladati, Antonio Banos, pa je že tvitnil: “Španija, brez zamere, adijo!”

V Madridu katalonske volilne rezultate interpretirajo drugače. Rezultat pomeni, da večina Kataloncev ni podprla odcepitve in da so bili separatisti poraženi, poudarja vlada v Madridu.

Španski premier Mariano Rajoy je dejal, da je pripravljen na dialog s prihodnjo vlado v Barceloni. Ne namerava pa se pogajati o enotnosti države in o suverenosti, je zatrdil v Madridu.

Izločena bi bila iz EU

Tudi evropska komisija je Masovi vladi tik pred volitvami poslala jasno sporočilo, da bi Katalonija po enostranski razglasitvi neodvisnosti postala tretja država in bi bila avtomatično izločena iz Evropske unije ter bi morala znova zaprositi za članstvo.

“Dežela se deli na dvoje”

Franco Juri, nekdanji veleposlanik v Španiji: “Bitka za interpretacijo izidov katalonskih volitev je bila pričakovana, kot je bilo pričakovano razmerje, ki priča o izraziti polarizaciji Katalonije na temo neodvisnosti. Dežela se v bistvu deli na dve polovici. Res je, da ima osamosvojiteljska fronta, če k njej prištejemo tudi 10 sedežev CUP (združene levice), ki neodvisnost podpira, absolutno večino v parlamentu, a res je tudi, da iz plebiscitarnega zornega kota ta koalicija nima (še) številk za izvesti odcepitev. Sicer niti Madrid nima razlogov za mirno spanje, saj koalicija, ki ni naklonjena odcepitvi, sploh ni koalicija, je politično zelo raznolika in nekompatibilna druščina. V njej, na primer, je tudi katalonska različica Podemos, ki, četudi ni separatistična, načelno ne nasprotuje pravici do odločanja in samoodločbe. Zato je danes težko ugotoviti, kakšna bi bila realna razmerja moči v primeru pravega referenduma ali plebiscita. Največji zaveznik zagovornikov neodvisne Katalonije pa bo verjetno tudi v prihodnosti centralistična histerija vladne desnice, Ljudske stranke (PP).”

KATJA GLEŠČIČ, STA

---