Malezija in Indonezija bosta sprejeli na morju zapuščene migrante

Malezija in Indonezija sta po močnem pritisku mednarodne skupnosti pristali na sprejem več tisoč migrantov, ki so ostali zapuščeni na morju v bližini njunih obal. Medtem ko sta državi doslej zavračali plovila z migranti, jim bosta zdaj ponudili začasno nastanitev na svojem ozemlju, sta danes sporočila zunanja ministra Malezije in Indonezije.

Fotografija je simbolična. Foto: Morh
Fotografija je simbolična. Foto: Morh

KUALA LUMPUR > Državi sta skupaj s Tajsko povzročili ogorčenje mednarodne skupnosti, ko sta v zadnjih tednih zavrnili pristanek več plovilom s sestradanimi migranti - večinoma revežev iz Bangladeša in pripadnikov manjšinskega naroda Rohingya iz Mjanmara.

Malezijski zunanji minister Anifah Aman je danes na novinarski konferenci z indonezijskim kolegom Retnom Marsudijem zatrdil, da čolnov ne bodo več preganjali ali celo odvlekli stran. “Strinjala sva se tudi, da jim ponudimo začasno zatočišče, če bo mednarodna skupnost v letu dni poskrbela za proces iskanja nove nastanitve in vrnitve v domovino,” je dejal.

Srečanja v Maleziji se je udeležil tudi tajski zunanji minister, a kot je pojasnil Anifah, se tajska stran za zdaj še ne pridružuje pobudi, češ da mora najprej preveriti, ali je ukrep v skladu z njenimi zakoni. Sta pa Indonezija in Malezija pozvali druge države v regiji, naj se pridružijo akciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V zadnjem tednu so ob obalah Indonezije, Malezije in Tajske rešili ali pa so sami priplavali do obale približno 3000 migrantov, saj so tihotapci z ljudmi zaradi okrepitve odziva Tajske na tihotapljenje pogosto zapustili ladje in jih sredi morja prepustili usodi.

Po oceni malezijske obveščevalne službe je na morju zapuščenih okrog 7000 ljudi. Kot je poudaril Anifah, ponudba začasnega zatočišča velja zgolj za tiste, ki so trenutno na morju.

Pod vse večjim pritiskom, naj zajezi množične odhode pripadnikov ljudstva Rohingya, je tudi Mjanmar. Pripadniki muslimanskega naroda zapuščajo svoje domove na zahodu Mjanmara po letih nasilja in diskriminacije v večinsko budistični državi in se večinoma napotijo proti večinsko muslimanski Maleziji.

STA


Najbolj brano