Ljudje še kar dihajo črn prah iz škedenjske železarne

Prebivalci tržaškega Škednja opozarjajo, da je življenje ob razvpiti železarni v zadnjem letu, odkar jo je prevzel nov lastnik Arvedi, še slabše kot prej. Rumenega dima iz dimnikov in črnega prahu po balkonih je še več. Tudi meritve pritrjujejo, da je izpustov, v katerih so tudi rakotvorni delci, nad dovoljeno mejo. Na občini Trst priznavajo, da so se razmere poslabšale. Doslej še niso ukrepali, odločitev, kaj storiti, obljubljajo v nekaj dneh.

TRST > Škedenjska železarna, ki zaposluje več sto ljudi, prekomerno onesnažuje že desetletja. Že podatki o obolevnosti zaposlenih, ki jih je v preteklosti predstavilo tudi tržaško tožilstvo, so bili alarmantni: polovici zaposlenih, ki je tam delala med letoma 1974 in 1994, so zdravniki odkrili raka ali drugo resnejše pljučno obolenje.

Prispevek iz oddaje Le iene si lahko ogledate tu.

V negotovosti, kdaj bodo zboleli, živijo tudi okoliški prebivalci. Po nekaterih raziskavah naj bi bil Trst v samem vrhu v Italiji po obolevnosti za rakom.

Tudi najnovejše raziskave izpustov, ki jih je letos julija objavil inštitut Nanodiagnostics, so pokazale, da delci iz izpustov železarne vsebujejo rakotvorne snovi v velikih koncentracijah. Med izpusti pa so tudi izjemno majhni delci, manjši od 2,5 mikrona, ki jih veter lahko raznaša zelo daleč naokrog, in prav ti so najbolj škodljivi, saj lahko pridejo v kri, so poleti opozorili strokovnjaki omenjenega inštituta.

So jih spodbudile Hijene?

Z najnovejšimi meritvami in raziskavo so seznanjeni tudi na tržaški občini, kjer pa dodatnih ukrepov Arvediju še niso naložili. Pred mesecem dni so železarno po letu dni znova obiskali novinarji priljubljene oddaje Hijene (Le Iene) in županu Trsta Robertu Cosoliniju in predsednici dežele Furlanije Julijske krajine Debori Serracchiani znova očitali, da ne zaščitita prebivalcev. Po njihovih podatkih so razmere v tržaški železarni hujše kot v zloglasni železarni Ilva v Tarantu, so poudarili v oddaji.

“Ukrepali bomo v nekaj dneh. Med možnimi ukrepi, ki jih bomo predlagali županu, je tudi nova zahteva Arvediju, da tako zmanjša proizvodnjo, da onesnaževanje ne bo presegalo dovoljenih ravni,” nam je včeraj zagotovil tržaški odbornik za okolje Umberto Laureni. Dotrajanega dela železarne seveda ne bodo kar zaprli, saj je italijanska vlada škedenjsko železarno uvrstila med strateške industrijske obrate. Arvedi se je novembra lani ob vstopu v podjetje med drugim moral zavezati, da proizvodnje vsaj dve leti ne bo ukinil. Arvedi vlaga v prestrukturiranje, tako da pri proizvodnji jekla ne bo uporabljal okoljsko spornih postopkov. “A obenem se je zavezal, da mora v obstoječem delu obrata spoštovati okoljsko zakonodajo in dovoljene izpuste. To se ni zgodilo, razmere so se res poslabšale: predvsem od marca do junija so bili izpusti nad dovoljeno mejo. Zbrali smo vse podatke in vse odzive, tako da bo v nekaj dneh padla odločitev,” pravi Laureni.

Na slovenski strani samo gledajo

Delce iz železarne veter gotovo raznaša tudi na slovensko stran. Pred poldrugim letom so v stranki Oljka pripravili protestno noto za ukinitev zdravju škodljivih dejavnosti na območju tržaške železarne in jo poslali v sprejem koprskemu, izolskemu in piranskemu občinskemu svetu, ankaranska občina takrat še ni delovala.

“Ugotavljamo, da je ostalo le pri pobudi,” pravi predsednik Oljke Valter Krmac. Koprski občinski svet je sicer pripravil posebno izjavo, a do tega, da bi jo podpisali trije istrski župani in jo poslali tržaškemu županu Cosoliniju, ni prišlo.

Ankaranski župan Gregor Strmčnik pravi, da v Ankaranu doslej na temo železarne niso dobili na mizo še prav nobenih podatkov. “Bo pa to gotovo med okoljskimi temami, ki se jih bomo lotili, saj ima železarna gotovo čezmejne vplive,” pravi Strmčnik.

KATJA GLEŠČIČ

---